Najstarejša šola z najsodobnejšo opremo

Koprčani, predvsem italijanske narodnosti, se veselijo dveh prenovljenih šol v eni, ki jo bosta v četrtek uradno odprla italijanski predsednik Sergio Mattarella in predsednica Nataša Pirc Musar. Šola ni najstarejša šolska ustanova pri nas, je pa zagotovo najstarejša šolska stavba na slovenskih tleh, v kateri ves čas z le majhnimi prekinitvami poteka pouk v italijanskem jeziku. Gre za osnovno šolo Piera Paola Vergeria il Vecchia in gimnazijo Giana Rinalda Carlija, ki delujeta v znamenitem »plemiškem kolegiju« ali uradno Collegiu dei Nobili.

Notranji atrij z novim pohodnim tlakom in obnovljenimi pilastri ter zastekljenimi hodniki Fotografije Boris Šuligoj

Dogodek ne izstopa samo zato, ker so otroci italijanske narodnosti po dveh letih gradbenih del dobili dve lepi šoli v častitljivi koprski stavbi z bogato tradicijo. Pomemben je tudi zato, ker poudarja pomen varovanja pravic narodnih manjšin, bogato kulturno povezovanje v tem narodnostno prepletenem okolju, zgodovinsko pomemben dialog med državama in pomen prenove kulturne dediščine.

»Lepo je učiti in se učiti, delati in se izobraževati v temeljito prenovljeni stavbi, ki pa je ohranila močan pridih zelo bogate tradicije teh krajev, tako arhitekturno kot z opremo in številnimi dejstvi, povezanimi s šolo,« je poudarila ravnateljica gimnazije Giana Rinalda Carlija Selma Širca. Trdno je prepričana, da tako stare šole, ki je bila zgrajena za šolske namene in je (skoraj) ves čas delovala kot šola, ni na ozemlju Slovenije.

Tri stoletja in pol v isti šoli
so pustila sled

Prva javna šolska ustanova je bila v Kopru ustanovljena leta 1612. V začetku je delovala kot laično semenišče, za izobraževanje so uspešno skrbeli teologi in patri somaski, da so se maturanti potem lahko vpisali tudi na padovansko univerzo. Leta 1674 je beneški dož Domenico Contarini uslišal prošnjo koprske komune za obnovo semenišča in tedanji podestat (župan) Lorenzo Donato je naslednje leto zbral dovolj sredstev, da velja za rojstni datum šole 29. september 1675, zato bodo letos praznovali njeno 350-letnico.

Severno pročelje 350 let stare šole s triforo in balustrado (kamnito ograjo) pod tremi polkrožnimi sklepi. Foto Boris Šuligoj

Na plemiškem kolegiju se je izobraževala cela vrsta uglednih istrskih in celo dalmatinskih izobražencev, ki jih častijo v Istri in Italiji, saj se je šola uveljavila kot pomemben dejavnik kulturnega in humanističnega življenja v Kopru. Med najbolj znanimi so piranski violinist Giuseppe Tartini, kasneje pa še, denimo, enciklopedist, zgodovinar, antropolog, filozof in dober poznavalec istrske zgodovine Gian Rinaldo Carli (njegova daljna sorodnica je tudi pisateljica in popotnica Alma Karlin), zgodovinar Pietro Kandler, piranski in tržaški slikar Cesare Dell'Aqua, istrski pisatelj Fulvio Tomizza in drugi. Po teh znanih in uglednih možeh, ki so nekoč tukaj gulili šolske klopi, so poimenovali učilnice in kabinete.

V več elementih je še zmeraj ohranjena zgodnjebaročna beneška arhitekturna zasnova objekta, ki po velikosti izstopa iz stavbne strukture in prevladuje v koprskem starem mestnem jedru. Še vedno so prisotne tudi poznorenesančne značilnosti, tipične za beneške javne ustanove, navaja konservatorka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Mojca Marjana Kovač. Dobro sta ohranjena baročni portal, ki sodi med redke ohranjene zelo kakovostne kamnoseške izdelke, in seveda notranji atrij. Stavba je bila zasnovana v treh krilih v obliki črke U. Glavno krilo je bilo obrnjeno proti severu, dvorišče pa je zapirala nekdanja Marijina cerkvica, ki pa so jo pred pol stoletja porušili in na njenem mestu zgradili telovadnico.

Zahtevna prenova kulturnega spomenika

Leta 2023 so se lotili celovite prenove šolskega kompleksa, ki je spomenik lokalnega pomena. Projektno dokumentacijo so pripravili v Savaprojektu iz Krškega skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V celoti so ohranili enake tlorisne gabarite in volumne, zunanjo podobo, razporeditev in oblike okenskih odprtin, obdelavo zidov, strehe, strešnih vencev in tlakovani atrij. Hkrati so poskrbeli za reorganizacijo prostorov, statično in energetsko zaščito, vgradili medetaže v vogalih glavnega trakta, dvigalo za gibalno ovirane osebe, celovito so obnovili telovadnico, poskrbeli za dodatne garderobe in sanitarije, ločen vhod za telovadnico, z manjšo nadzidavo telovadnice so dobili novo, muzejsko učilnico, uredili so celotno fasado, streho in dvorišče pred objektom.

Prenova šolske stavbe je bila res nujna. Zdaj smo dobili popolno šolo, pravi Selma Širca, ravnateljica gimnazije z italijanskim učnim jezikom Giana Rinalda Carlija.

Podjetje Gnom je poskrbelo za najbolj občutljive konservatorske posege šolskega stavbišča. »Odstraniti je bilo treba vse tiste arhitekturne dodatke, ki so brez upoštevanja stroke nastali v prejšnjih desetletjih. V atriju smo odstranili dve lipi in novejši pohodni tlak. Tega smo poglobili za približno 20 centimetrov, prišli do originalnega apnenčastega tlaka in ga povsem na novo tlakovali z belim istrskim marmorjem iz kamnoloma Kanfanar. Ob obodu atrija smo odkrili star, kamnit odtočni jarek, ki skrbi za odvajanje vode, ki se steka z dvorišča. Baze pilastrov so bile zasute več desetletij, zdaj smo jih odkrili in obnovili tudi kamnite stebre in nosilne baze zanje. V atriju smo z vseh treh sten odstranili cementne omete in namesto njih izdelali apneni omet po strukturi zidu, tak, kot je bil nekoč. Obnovili smo vse kamnite elemente, vse okenske in kamnite vratne okvirje (erte), balustrado, portal ... Tudi zaključni venec je bil v slabem stanju. Zato smo opravili rekonstrukcijo dekorativnih vencev pod napuščem. V okenske odprtine je bilo treba vgraditi nova lesena okna, mi pa smo pri glavnem vhodu poskrbeli za nova, rekonstruirana velika vrata iz naoljenega macesna,« pove direktor Gnoma Jože Drešar. V osrednji dvorani (Aula Magna), ki lahko sprejme od 150 do 200 ljudi, pa so izdelali nov, kasetirani lesen strop.

Šolski muzej z 2350 eksponati v vitrinah

Aula Magna (večnamenska dvorana) je eden od izstopajočih prostorov objekta z značilno beneško triforo. V njej so namestili več kot 100 let stare lesene zastekljene knjižne omare, ki jih je bilo treba temeljito očistiti in obnoviti. Vanje so spravili najstarejše knjige iz svoje knjižnice.

Aula Magna, velika večnamenska dvorana, v kateri imajo dragocene stare zastekljene omare s še bolj dragocenimi starimi knjigami. Tukaj jih imajo spravljenih 1000. Foto Boris Šuligoj

Ravnateljica gimnazije Selma Širca pohvali šolsko knjižnico: »Naš Collegio dei Nobili ima zagotovo najbogatejšo šolsko knjižnico v državi. V njej je kar 19.000 knjig, od tega 1000 zelo starih, 30 izmed teh je iz 16. stoletja. V šoli je v prejšnjih stoletjih delovala tudi javna knjižnica, knjižni fond pa so bogatili na različne načine, največkrat z donacijami koprskih plemiških družin. Tako imamo na primer drugo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske pa zbrane najstarejše statute mesta Koper od 13. do 17. stoletja, star atlas iz okoli leta 1700 in še več drugih, ki jih moramo šele bibliotekarsko urediti, saj smo knjige ob vselitvi na hitro zložili na police. V Auli Magni bomo imeli sestanke, razne prireditve in koncerte, šolske dogodke, tudi posojali jo bomo zunanjim uporabnikom,« nam pove ravnateljica Širca.

Pogled iz Aule Magne skozi triforo na Koper. Foto Boris Šuligoj

Druga posebnost šole je šolski muzej, v katerem je kar 2350 različnih eksponatov. S področja naravoslovja so to preparirane ribe, nagačene divje živali, ptice, minerali, školjčne lupine, polži, korale, herbarij in bogat algarij v vitrinah. Muzejski so tudi modeli človeških organov in človeškega telesa, velika zbirka učnih pripomočkov in naprav za študij in eksperimente s področja fizike, astrologije, matematike, elektrotehnike ... Teh predmetov je toliko, da so jih razmestili po številnih steklenih vitrinah na šolskih hodnikih. Učenci in dijaki se tako sprehajajo po hodnikih, ki so opremljeni kot muzeji, in se lahko kar sproti učijo o neizmernem bogastvu sveta.

Velik vtis v šoli naredijo vitrine s številnimi prepariranimi živalmi, pticami, ribami ... Foto Boris Šuligoj

Čeprav so učilnice v tako stari stavbi, so arhitekti zagotovili zelo veliko svetlobe, prostori so zračni in svetli. Vse učilnice so sodobno opremljene, v vsaki so na primer tako imenovane pametne table, na katere je mogoče projicirati ali prenašati vsebine iz računalnikov.

Selma Širca pravi: »Prenova šolske stavbe je bila res nujna. Zdaj smo dobili popolno šolo. Nudila bo varno in spodbudno učno okolje, lažji bo dostop za gibalno ovirane, vrhunska bo didaktična oprema. Na 2800 kvadratnih metrih površine ima šola dovolj prostora za izvedbo učnega procesa v skladu s sodobnimi trendi v šolstvu.«

Eden od številnih šolskih hodnikov, v katerih so postavili razstavne vitrine z več kot 2300 razstavnimi muzejskimi eksponati, predvsem s področja naravoslovja, matematike in fizike.

V OŠ z italijanskim jezikom 306 učencev

Collegio dei Nobili obiskuje 135 osnovnošolcev na predmetni stopnji (od 6. do 9. razreda). Na razredni stopnji je 171 šolarjev, tako da je skupaj v občini 306 učencev v osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Poleg njih pa je še 68 gimnazijcev. Šolska stavba je v občinski in državni lasti. Zadnjič so jo obnovili pred natanko pol stoletja in tedaj zgradili tudi novo telovadnico, občina Koper pa si je za novo temeljito prenovo prizadevala že skoraj 20 let, nam je povedal vodja urada za družbene dejavnosti Timotej Pirjevec. Za prenovo stavbe, za projektno dokumentacijo, vodenje nadzora in opremo so namenili približno deset milijonov evrov, od tega za samo gradnjo (Makro5 Gradnje) nekaj več kot osem milijonov evrov. To je nekoliko več od prvotnega načrta, ker so se med gradnjo in odkrivanjem stavbe pokazale potrebe po dodatnih delih. Investitorica naložbe je v celoti država, ker tako predvideva zakonodaja za posebne pravice narodnostnih skupnosti v Sloveniji.