Najtežje bo pri kadrovski okrepitvi

Ljubljana, Maribor – Zdravniki, zaposleni na Kliniki za pediatrijo v UKC Maribor, se morajo pri vsakem zapletenem primeru, ki ga obravnavajo, obvezno posvetovati z dežurno ekipo referenčnega centra, Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana. Ta obvezujoči zahtevek bo prihodnje dni nadgrajen, saj s 1. januarjem iz Ljubljane v Maribor začasno prihaja specialist intenzivist, ki bo mariborskim kolegom pomagal pri delu in jim svetoval.

Manj kot leto dni po tem, ko je dolgoletni strokovni direktor Pediatrične klinike Ljubljana prof. dr. Ciril Kržišnik opravil celovito analizo zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov v severovzhodni Sloveniji s poudarkom na pregledu delovanja mariborske pediatrije, smo pogledali, kako uspešni so bili tam pri odpravi pomanjkljivosti, odkritih tako pri strokovnem delovanju kot pri organizaciji dela.

Zapovedani ukrepi, ki jih je veliko več, so posledica dveh tragičnih dogodkov na mariborski kliniki: smrti 12-letnega dečka Bora Nekrepa in malo pozneje še 16-mesečne deklice, ki sta najbolj boleče odstrli tančico, za katero so se skrivale strokovno in organizacijsko neustrezne rešitve. Ključni pogoj za njihovo odpravo in nemoteno delovanje klinike je kadrovska okrepitev.

Vodstvo UKC: 
Izpolnili smo vsa priporočila

Slabo leto dni po Kržišnikovem nadzoru na kliniki za pediatrijo so v vodstvu mariborskega UKC ugotovili, da so »v tem času v okviru možnosti izvedli vse predlagane ukrepe vključno s pripravo na nadgradnjo stavbe«. Pred kratkim so pojasnili, da so pristojne na ministrstvu za zdravje, na Pediatrični kliniki v Ljubljani in Cirila Kržišnika pisno obvestili o še zadnjih ukrepih.

A čeprav v upravi UKC menijo, da so »v pričakovanih rokih izpolnili vsa priporočila v skladu s predlaganimi prednostnimi nalogami«, pa tudi iz njihovih pojasnil izhaja, da kar nekaj priporočil še čaka na uresničitev – od kadrovske okrepitve (zlasti v intenzivni enoti) do nakupa medicinske opreme ter nadgradnje objekta klinike za eno nadstropje in mansardo.

V Maribor prihaja pediater intenzivist iz Ljubljane

Na vprašanje Dela, katere ukrepe konkretno so že izvedli, so v UKC odgovorili, da so takoj prerazporedili enega zdravnika v enoto za intenzivno terapijo (EIT), do decembra so na pediatrični kliniki dodatno zaposlili štiri zdravnike specialiste, z januarjem pa prihaja še ena zdravnica.

Med najnujnejšimi je bila kadrovska okrepitev v EIT, Kržišnik pa je tudi predlagal, da bi pediater iz Ljubljane tri mesece sodeloval pri delu v mariborskem EIT. Glede tega so se, potem ko se nekaj časa ni nihče javil, zdaj le dogovorili, da bodo iz Ljubljane s 1. januarjem v Maribor posodili izkušenega pediatra intenzivista.

Nadgradnja klinike 
prihodnje leto?

O nakupu nove opreme za kliniko so v upravi UKC pojasnili, da so letos nabavili en respirator za novorojenčke – od predlaganih štirih (trije so v načrtu za leto 2011). Kupili so tudi devet monitorjev za nadzor življenjskih funkcij, ultrazvočno napravo, napravo za dovajanje dušikovega monoksida, obposteljni monitor za spremljanje možganskih funkcij pri novorojenčkih, štiri infuzijske črpalke od predlaganih devet, proizvajalec pa jim je dal v uporabo prenosni čitalec laboratorijskih izvidov. Še nekaj opreme, med drugim fiberoptični bronhoskop in optični laringoskop, načrtujejo za drugo leto.

V prvi polovici leta 2011 je predviden tudi začetek nadgradnje stavbe pediatrične klinike. »Finančna sredstva v znesku šest milijonov evrov so zagotovljena in predstavljajo okoli dve tretjini sredstev, potrebnih za izvedbo,« so sporočili iz UKC.

Najbolj zevajo 
kadrovske vrzeli

Kržišnik , ki je v začetku februarja predstavil ukrepe, ključne za ureditev razmer na mariborski pediatriji, danes ugotavlja, da je bilo narejenega kar veliko, problem pa predstavlja pomanjkanje specializiranih pediatrov. Pravi, da je nekaj pediatrov sicer že prijavljenih za specializacijo za mariborsko regijo, pri čemer je podporo obljubilo tudi vodstvo mariborskega UKC.

»Usmerjene enote morajo imeti za normalno delovanje najmanj tri do pet specialistov, sicer je strokovno delo oteženo. Razmere se bodo izboljševale počasi. Ključna je kadrovska okrepitev, ki pa žal ne more biti takojšnja, saj na našem trgu specializiranih pediatrov ni,« je povedal prof dr. Ciril Kržišnik .

Ključni problem je, da bo moralo do začetka samostojnega dela zdravnikov, prijavljenih za specializacijo, preteči približno pet let; doslej na novo pridobljeni kadri pa bodo le zapolnili vrzel, ki nastaja z upokojevanjem zdravnikov. Septembra, denimo, so na kliniki imeli 18 zdravnikov – od tega so štirje izpolnjevali pogoje za upokojitev –, za kakovostno zdravstveno oskrbo bolnih otrok pa bi jih potrebovali skoraj dvakrat toliko.