Najtežje se je vpisati na AGRFT

Prvi krog izbirnega postopka je končan – Dobrih 11.000 sprejetih na študijske programe

Objavljeno
24. julij 2018 15.28
Posodobljeno
24. julij 2018 15.28
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je imela letos najvišjo omejitev. FOTO: Jože Suhadolnik
Petra Vadas
Petra Vadas
Ljubljana – Objavljeni so bili rezultati izbirnega postopka prvega prijavnega roka za vpis na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v letu 2018/2019. Poleg najmanjšega števila točk, ki je bilo potrebno za vpis na izbrani program, so visokošolske prijavno-informacijske službe objavile podatke o razpisanih mestih in številu prijav v prvem roku.

V prvem prijavnem roku je bilo oddanih 14.704 prijav za vpis (lani 14.833), sprejeli pa so jih 11.119 (lani 10.899). Največji delež sprejetih ima Univerza na Primorskem (84,7 odstotka), sledijo Univerza v Mariboru (84,5 odstotka), Univerza v Ljubljani (71,4 odstotka) ter samostojni visokošolski zavodi in koncesije s skupno 81,2 odstotka sprejetih. Po presežku prijav je spet izstopala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), kjer so med 201 prijavljenim kandidatom sprejeli le 19 bodočih študentov. Najbolj priljubljen je glede na število prijav program dramske igre, kjer se je za vpisno mesto v prvem roku potegovalo 136 dijakov, sprejeli so le tri.

Med programi, ki so za vpis zahtevali največje omejitve, so kot po navadi programi na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za tri programe (babištvo, fizioterapija in radiološka tehnologija) je bilo treba zbrati več kot 90 točk. Visok minimum je bil tudi na programu logopedije in surdopedagogike na pedagoški fakulteti, medicini, farmaciji ter psihologiji. Največja omejitev pa je letos obveljala na AGRFT, kjer so za študij filmske in televizijske režije ter snemanja kandidati morali zbrati več kot 96 točk.

Vpis sprejetih v prvem roku bo potekal med 27. julijem in 21. avgustom, drugi prijavni rok pa bo odprt od 22. do 29. avgusta. Prijavo za vpis kandidati oddajo po elektronski vlogi na spletnem portalu eVŠ.

Za babištvo, fizioterapijo in radiološko tehnologijo je bilo potrebnih več kot 90 točk.
Drugi prijavni rok bo odprt od 22. do 29. avgusta.
Večji poudarek potrebam na trgu dela.


Šest višjih šol letos z omejitvijo vpisa


Po podatkih višješolske prijavne službe je od 3087 prijavljenih kandidatov v prvem prijavnem roku vpisne pogoje izpolnilo 2394 kandidatov. Od teh je bilo sprejetih 2317 oziroma 96,8 odstotka. Na redni študij jih je bilo sprejetih 1889 oziroma 96,1 odstotka (lani 95,9 odstotka), na izredni študij pa so sprejeli vse, torej 428 prijavljenih kandidatov.

Na šestih višjih strokovnih šolah so letos sprejeli tudi omejitev vpisa. Med omenjenimi so Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (program živilstvo in prehrana), Inštitut in akademija za multimedije Ljubljana (program medijska produkcija), Šolski center Ljubljana (program mehatronika), Šolski center Novo mesto (program kozmetika), Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled (program velnes) ter Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor (program velnes). Zaradi omenjenih omejitev je bilo zavrnjenih 77 kandidatov, kar je sedem kandidatov manj kot lani, ko so bile omejitve razpisane na štirih šolah oziroma petih programih.

Drugi prijavni rok bo odprt med 27. in 31. avgustom, podatke o prostih mestih pa bodo na spletnih straneh višjih strokovnih šol objavili 24. avgusta.


Za prilagajanje šolstva na potrebe trga dela 21,4 milijona evrov


Zaradi prilagajanja izobraževalnega sistema na potrebe gospodarstva in trga delovne sile je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izdala odločitev o finančni podpori za program uvajanja novih modelov poklicnega izobraževanja z večjim poudarkom na praktičnem usposabljanju. Za program »Povezava sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja s potrebami trga dela v letih 2018–2022« so namenjena sredstva v skupni višini 21,4 milijona evrov. K temu znesku bo evropski socialni sklad prispeval 17,2 milijona evrov, dobrega 10,8 milijona v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in malo več kot 6,3 milijona v kohezijski regiji Zahodna Slovenija.

Namen programa je zagotavljanje lažje zaposljivosti mladih ter uvajanje izobraževalnega sistema, ki bi bil bolj prilagojen potrebam trga dela. V okviru programa bo tako tudi večji poudarek na praktičnem usposabljanju, kot je vajeniško izobraževanje, kjer naj bi udeleženci najmanj polovico časa trajanja izobraževalnega programa namenili praktičnemu delu. Uvedeni bodo novi modeli poklicnega izobraževanja, ki naj bi po mnenju vlade za razvoj in kohezijsko politiko mladim zagotovili hitrejši in lažji prehod v zaposlitev.