Največ nasmetijo Primorci, najtemeljiteje ločujejo Gorenjci

Čedalje bolj smetimo. Povprečni Slovenec je lani »pridelal« pol tone komunalnih odpadkov, povprečje je za 17 kilogramov višje od leta prej.

Objavljeno
09. oktober 2019 13.00
Posodobljeno
09. oktober 2019 13.10
Lani je v Sloveniji nastalo skoraj 8,4 milijona ton odpadkov. FOTO: Jure Eržen/Delo
V. U.
V. U.
Količina odpadkov v Sloveniji se je lani zvišala za skoraj 36 odstotkov, trdijo v Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS), v katerem so objavili poročilo o stanju odpadkov v Sloveniji v letu 2018. Skupek informacij, ki je tako rekoč rezultat štetja podalpskih smeti, ni optimističen.

Lani je v Sloveniji nastalo skoraj 8,4 milijona ton odpadkov, od tega malo manj kot pet milijonov ton gradbenih odpadkov, ki so glavni razlog, da se je celotna količina v Sloveniji nastalih odpadkov glede na prejšnje leto povečala za skoraj 36 odstotkov.

Komunalnih odpadkov je bilo 1.025.000 ton, kar je predstavljalo le 12 odstotkov vseh. Prebivalec Slovenije je v letu 2018 v povprečju proizvedel 495 kilogramov komunalnih odpadkov, 17 kilogramov več kot v letu 2017. Količine komunalnih odpadkov so se tako glede na prejšnje leto povečale za skoraj štiri odstotke.

image
FOTO: Dejan Javornik



 

Količinsko več odpadkov v prav vseh dejavnostih


Nevarnih odpadkov je bilo skoraj 132.000 ton, kar je malo manj kot v prejšnjem letu. Predstavljali so malo manj kot dva odstotka vseh. 75 odstotkov nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnih dejavnostih, 21 v storitvenih dejavnostih, štiri pa v gospodinjstvih.

V vseh dejavnostih je bilo količinsko več odpadkov kot leta 2017. V storitvenih dejavnostih jih je nastalo 4,7 milijona ton (56 odstotkov), v proizvodnih dejavnostih malo več kot tri milijone ton (36 odstotkov) in v gospodinjstvih približno 638.000 ton (osem odstotkov). Količina v gospodinjstvih nastalih odpadkov je bila za osem odstotkov večja kot v prejšnjem letu.

Po količini je bilo največ gradbenih odpadkov (59 odstotkov), sledili so odpadki iz termičnih procesov (13 odstotkov) ter komunalni odpadki (12 odstotkov), odpadki iz obdelave in predelave kovin ter lesa (skupaj sedem odstotkov) in odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki (štiri odstotke). Druge vrste odpadkov so predstavljale pet odstotkov vseh. Količina gradbenih odpadkov se je glede na prejšnje leto povečala za skoraj dvakrat (za 83 odstotkov).

image
FOTO: Uroš Hočevar/Delo

 

Najmanj komunalnih smeti proizvedejo Korošci


Največ komunalnih odpadkov je nastalo v Obalno-kraški statistični regiji (575 kilogramov na prebivalca), najmanj pa v Koroški statistični regiji (409 kilogramov na prebivalca). Več komunalnih odpadkov je nastalo v zahodni Sloveniji (532 kilogramov na prebivalca) kot v vzhodni Sloveniji (462 kilogramov na prebivalca).

Malo več kot 726.000 ton ali skoraj 71 odstotkov komunalnih odpadkov je bilo zbranih ločeno. Tudi v letu 2018 so jih tako kot v prejšnjem letu ločeno zbrali v največjem deležu v Gorenjski statistični regiji (78 odstotkov), najmanj pa v Koroški statistični regiji (55 odstotkov). V osrednjeslovenski statistični regiji se je zbralo ločeno 74 odstotkov v tej regiji nastalih komunalnih odpadkov.