Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Največ polemike na seji je bilo o tem, kdaj v pokoj

Državni zbor je sklenil, da gre predlog novega pokojninskega zakona v tretjo obravnavo. Vlada vztraja, da je starostna upokojitev tako za moške kot za ženske možna šele pri 65 letih. Nepovezani poslanci in poslanka SD Bizjak Mlakar za to, da bi se lahko starostno upokojili pri 60 letih, če ima moški 40, ženska pa 38 let delovne dobe
2. 12. 2010 | 21:28
Ljubljana - Državni zbor je pokojninsko reformo poslal v tretjo obravnavo. Po pričakovanjih se je polemična razprava razvila ob predlogu 27. člena zakona, predvsem pa k njemu vloženih dopolnilih. Vlada vztraja, da je starostna upokojitev tako za moške kot za ženske možna šele pri 65 letih. Zavarovanci se lahko upokojijo mlajši, vendar bo treba v tem primeru pričakovati odbitke.

Poslanka SD Julijana Bizjak Mlakar in nepovezani poslanci Andrej Magajna, Franc Žnidaršič in Vili Rezman pa predlagajo, da bi bila starostna upokojitev brez odbitkov možna pri 60 letih starosti, vendar bi bila zahtevana delovna doba tri leta krajša. Če bi se bilo za polno pokojnino mogoče upokojiti pri 60 letih, a le s 40 leti delovne dobe za moške in z 38 leti delovne dobe za ženske, bi bila to antireforma, pa je odvrnil minister za delo Ivan Svetlik. Znano je, da je odbor za delo sprejel takšno dopolnilo. Predsednica odbora Andreja Črnak Meglič je včeraj pojasnila, da se je pri glasovanju odbora za omenjeno dopolnilo najverjetneje zgodila napaka. Dopolnilo je v očitnem nasprotju z drugimi, ki so bila sprejeta.

Tako Franc Žnidaršič kot Vili Rezman sta povedala, da imata določene težave pri podpori dopolnila k 27. členu, ki je po njunem mnenju do neke mere porušil nekaj rešitev, ki so v nasprotju s prvotnim namenom reforme. Žnidaršič je na hitro še »obračunal« z Desusom, ko je dejal, da so upokojenci, združeni v Zvezo društev upokojencev Slovenije, za reformo, njihova lastna stranka pa je proti in si za neki namišljen boj za upokojenske pravice pridobiva politične točke. Napovedal je, da se bo pri glasovanju vzdržal. Vili Rezman pa je razložil, da je bilo dopolnilo poskus znova odpreti vrata za morebitno nadaljevanje pogovorov s socialnimi partnerji. Dopolnilo je zbor pri večernem glasovanju zavrnil.

Nasprotno pa je bil France Cukjati (SDS) s sprejetim dopolnilom zadovoljen. Poudaril je, da predstavlja bolj človeški pristop do vseh, ki se bodo znašli pod težo določb novega zakona in opozoril na drugo dopolnilo, to pa zadeva tiste, ki so pred desetimi leti odkupili delovno dobo za čas študija. Po novem zakonu se jim dokupljena doba ne bi štela. V dopolnilu so se zavzeli za to, da bi se ta doba štela v delovno dobo. Minister Svetlik mu je razložil, da je dokup zavarovalne dobe v obdobju petih let po predlogu že omogočen. Cukjati pa je njegove besede komentiral s krilatico, da bo za takšen dokup, kot je predlagan, »treba do komolcev seči v žep«. Poslanska skupina SDS je vložila še dopolnilo, s katerim je predlagala, da bi obračunsko obdobje z zdaj veljavnih 18 let podaljšali le na 24, in ne na 30 let, kot je predlagala vlada. Večina v zboru je dopolnilu nasprotovala.

***

Sindikati grozijo z vetom in referendumom

Ljubljana - V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so potrdili, da bodo v primeru, če bo DZ sprejel pokojninsko reformo, ne da bi upošteval predloge sindikatov, izkoristili možnost veta v državnem svetu oziroma bodo zahtevali referendum. Odločno nasprotujejo predlaganim pogojem za starostno upokojitev brez malusov (65 let in 43 oziroma 41 let delovne dobe) in se zavzemajo za večje spodbude posameznikom, da ostanejo dlje na delovnem mestu. Med drugim so predlagali davek na finančne transakcije, ki bi bil lahko stalni vir prihodkov v pokojninsko blagajno, dvig prispevne stopnje delodajalcev in večjo obdavčitev prihodkov od dividend in drugih kapitalskih donosov. E. R.

Tudi delodajalci proti

Delodajalci, ki so reformo sprva podpirali, ji zdaj nasprotujejo zaradi povišanja plačila prispevkov z minimalne plače na 60 odstotkov povprečne plače, kar velja tudi za samostojne podjetnike, ki jim je bila samozaposlitev v kriznih časih izhod v sili. Upirajo se še odločitvi vlade, ki je brez njihove vednosti odpravila možnost odloga in obročnega plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno, in se sprašujejo, ali bodo mala in srednja podjetja, ki jih je v Sloveniji več kot 97 odstotkov, zmogla investicije v odpiranje delovnih mest za starejše. E. R.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine