Najvišji stoletnik bo razgledna točka

Občina za prenovo brežiškega vodovodnega stolpa potrebuje 250.000 evrov, najemnik pa po obnovi želi obdržati lokal.
Objavljeno
16. maj 2014 10.09
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje

Brežice – Vodovodni stolp je med Brežičane leta 1914 prišel tiho, v časnikih skorajda neomenjeno. Do leta 1983 je opravljal svojo poslanstvo, nato je do preobrazbe v lokal leta 2001 pozabljen propadal. A s starostjo je prišlo spoštovanje, stoletnik je postal simbol mesta, občina ga želi spremeniti v razgledno točko.

»Na občini smo pripravili projekt obnove, vreden 250.000 evrov,« pravi Patricia Čular iz županovega kabineta: »S prebojem rezervoarja na vrhu stolpa želimo omogočiti dostop do treh balkonov in osmih oken. Obnovili bi radi streho, leseno konstrukcijo venca pod vrhom in fasado ter objekt osvetlili.«

Občina, ki je propadanje stolpa prvič zaustavila leta 1999 z zasilno obnovo strehe in prepleskanjem zunanjosti, se je prijavila na razpis za sredstva sklada norveškega finančnega mehanizma. Ali je kandidirala uspešno, bo znano junija. Za današnjo namembnost od leta 1988 spomenika lokalnega pomena je najbolj zaslužen gostinec Darko Petelinc, ki je v letih 2000 in 2001 v ureditev zunanjosti in notranjosti (lokal v štirih etažah) vložil več kot 800.000 takratnih nemških mark.

Stoletnik v 50-letnem najemu

»Na zunanji strani sem želel narediti stekleno dvigalo, a nisem dobil dovoljenja pristojnih za varovanje kulturne dediščine,« se spominja Darko Petelinc: »Občina mi za dosego cilja takrat ni veliko pomagala. Če bi mi, bi že takrat dobila razgledno točko, in to z mojim denarjem.«

Podjetnik je v zameno za stroške ureditve objekta tega dobil v 50-letni najem. Z načrti občine se strinja, a lastnika stavbe opozarja, da se najemu, razen v primeru vračila stroškov prenove in plačila izgube potencialnega zaslužka, ne namerava odpovedati. Na občini niso dejali, da želijo prekiniti pogodbo, toda za preobrazbo stolpa v turistično znamenitost bo verjetno treba preurediti tudi dostop do krožnih stopnic v lokalu, ki so edina pot do vrha.

V Sloveniji le dva stolpa

»Natančnega datuma, kdaj so stolp zgradili, ne poznamo,« pravi Alenka Černelič Krošelj iz društva za oživitev mesta Brežice. Objekt je s 46 metri 12 metrov višji od tri leta mlajšega in še vedno delujočega vodovodnega stolpa v Kranju. Oba sta edina slovenska predstavnika svoje vrste, ki je razcvet v Evropi doživela v treh desetletjih okoli preloma iz 19. v 20. stoletje. »Brežiški stolp se je napajal iz vodnjaka v Brezini, ki je še danes rezervna vrtina za Brežice. Na vrhu je imel armiranobetonski vodni zbiralnik višine in premera šest metrov,« razlaga Darko Ferlan z brežiške komunale: »Svoj pomen za preskrbo mesta s pitno vodo je skoraj v celoti izgubil že leta 1972, ko so zgradili vodni zbiralnik nad Čatežem, vkopan v breg pod Šentvidom.«