Lastnosti kože in njen videz kažeta našo starost in življenjski slog. Koža si zapisuje, kako z njo ravnamo, in vse vidne spomine kaže navzven. Poškodbe, ki jih povzročajo zunanji dejavniki, zlasti izpostavljanje sončnim žarkom, se z leti seštevajo,« pojasnjuje mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz Dermatološkega centra Parmova v Ljubljani. Kljub strašljivim statistikam pa se očitno še vedno ne bojimo posledic ultravijoličnega sevanja. V Sloveniji je melanom na drugem mestu med rakavimi obolenji v starostni skupini od 20 do 39 let. V Evropi za kožnim rakom oboli eden od 10.000 prebivalcev, delež pa se vsako leto poveča za pet do sedem odstotkov. Vsak peti prebivalec Severne Amerike in vsak drugi Avstralec v življenju obolita za eno obliko kožnega raka. Toda ozaveščenost o nevarnostih izpostavljanja soncu je še vedno nizka, ocenjuje Adamičeva.
Porjavelost je znak okvare
Težavne so predvsem starejše generacije, ki niso odraščale z zavedanjem, da so lahko UV-žarki smrtonosni. Dandanes potekajo takšna izobraževanja že v vrtcih, nedvomno pa bi bilo smiselno tematiko predstaviti tudi v materinskih šolah, kajti prve okvare kožnih celic se pojavijo že ob prvem nezaščitenem sončenju dojenčka in se tako skozi leta kopičijo, opozarja Adamičeva in pristavlja: »Kar tri četrtine sevanja prejmemo pred polnoletnostjo. Z redno zaščito mlajših od 18 let bi lahko v odrasli dobi zmanjšali pojavnost kožnega raka za štiri petine!« A kaj ko se k zaščiti običajno zatečemo šele pred načrtovanim izpostavljanjem, denimo med poletnimi dopusti ali smučarskimi izleti, pozabljamo pa, da kar 40 odstotkov sevanja prejmemo ob sončnih koncih tedna in 20 med vsakdanjimi opravili. »Na srečo je narava med evolucijo poskrbela, da telo poškodbe deloma tudi samo odpravlja, saj v koži ves čas delujejo obrambni mehanizmi. A ko ti odpovedo ali je okvar preveč, lahko nastanejo rakave celice,« še pojasnjuje.
Glede na vsa sodobna spoznanja, da ne govorimo o bogati ponudbi zaščite na tržišču, je resnično nesmiselno zanemarjati dobronamerna opozorila. Izpostavljanje UV-žarkom namreč ne povzroča le kožnega raka in malignega melanoma, temveč vrsto drugih nevšečnosti, kot so opekline, fototoksične in fotoalergične reakcije, okvare imunskega sistema, večjo dovzetnost za okužbe in maligne spremembe, poslabšanje bolezenskih stanj, sivo mreno, staranje kože in še marsikaj, ne pozabimo pa, da porjavelost ni dokaz zdravega sončenja, saj to preprosto ne obstaja, temveč zunanji znak okvare. Pigment melanin je namreč le odziv na škodljive učinke in ukrep telesa pred nadaljnjimi poškodbami celic. Okvare bomo morda ublažili z uživanjem nekaterih antioksidantov, denimo vitaminov A, C, E in betakarotena ter bioflavonoidov, ki se bojujejo proti škodljivim prostim radikalom, vsebujejo pa jih že nekatera negovalna sredstva.
Pokrivala in oblačila
Soncu naj se izogibajo predvsem občutljivi, svetlopolti, tisti, ki imajo več znamenj – te je treba redno pregledovati, ob vsaki spremembi pa je treba poiskati zdravniško pomoč – in seveda otroci. Kreme in druga kozmetična sredstva uporabimo le izjemoma, sicer pa je najzanesljivejša zaščita izogibanje nevarnim žarkom predvsem od 10. do 16. ure, ko so najintenzivnejši, v preostalem času pa primerno ukrepamo. Ne pozabimo na redno spremljanje UV-indeksa: ko je ta višji od 3, je čas za večjo previdnost. Najmlajši preživijo na prostem veliko več časa kakor odrasli, poleg tega pa ima njihova koža tanjšo poroženelo plast povrhnjice, zato jih je treba ustrezno zavarovati ob vsakem delu dneva. Pri dojenčkih se izogibamo uporabi kemijskih sredstev vsaj do šestega meseca starosti, zanje so najprimernejši senčniki, klobuki s širokimi krajci in gosto tkana oblačila – ki naj bodo vedno suha, mokra namreč prepustijo 50 odstotkov sevanja!
Niti oblačno vreme naj nas ne zavede, kajti takrat prodre do nas kar 60 odstotkov sevanja, povsem varna ni niti senca, saj nas delež UV-sevanja zaradi odbijanja svetlobe z vode, peska, trave, snega in drugih površin ujame tudi tam. Pri otrocih, ki uživajo nekatera zdravila, je potrebna dodatna previdnost, da ne izzovemo preobčutljivostne reakcije, posebno pozornost namenimo tudi malčkom s kožnimi obolenji. Za najmlajše so najprimernejša vodoobstojna fizikalna sredstva, ki odbijajo UVA- in UVB-žarke, s čim višjim zaščitnim faktorjem (na izdelkih najdemo angleški oznaki SPF in PFA), ne smejo vsebovati barvil, dišav in alkohola. »Nanesemo jih 20 minut pred izpostavljanjem soncu, približno 2 miligrama na kvadratni centimeter kože, ne pozabimo pa na najobčutljivejše predele, kot so nos, ustnice, lica, ušesa, veke, hrbtišča dlani in ramena, a pazimo, da otrok sredstva ne zaužije,« še poudarja mag. Adamičeva. Nanos ponovimo vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju, koži privoščimo še izdelke za nego po sončenju, ki jo znova navlažijo in nahranijo. »Ne pozabimo, opekline v otroštvu so pomemben dejavnik tveganja za razvoj malignega melanoma v poznejših letih,« še opozarja.
Za odrasle veljajo enaka pravila, seveda pa ne pozabimo, da so vsekakor najzanesljivejša pokrivala, sončna očala in ustrezna oblačila. Ko pa se vendarle zatečemo h kemijskim sredstvom, naj bodo ta resnično le izhod v sili, izberimo takšna, ki ustrezajo našemu tipu kože, in nikakor ne pozabimo, da kljub uporabi kreme ne gre podaljševati sončenja!
Komentarji