Nakupovalni avtobus je šel v pozabo. Prihaja kolesarski! 

Med Velenjem in Labotom v Avstriji bo kolesarje prevažal Štrekna bus. Prvič 1. maja.

Objavljeno
28. april 2019 09.30
Posodobljeno
28. april 2019 09.43
Štrekna je atraktivna, ker poteka po trasi opuščene železniške proge. FOTO: arhiv RRA Koroška
Mislinjska dolina – Po več kot treh desetletjih, odkar je med Celjem in avstrijskim Labotom (Lavamündom) k severnim sosedom po kavo, riž, čokolado in pomaranče Slovence zadnjič peljal nakupovalni avtobus, bo med slovensko in avstrijsko Koroško znova vzpostavljena čezmejna avtobusna povezava. Štrekna bus, tridesetsedežni avtobus s prikolico za dvajset koles, bo čez mejo prvič zapeljal 1. maja.

Vozil bo med Velenjem, Gornjim Doličem, Mis­linjo, Slovenj Gradcem, Otiškim Vrhom, Dravogradom in kopalnim jezerom v Labotu (Lavamündu) na avstrijski strani, je povedal Peter Zajc iz Regionalne razvojne agencije Koroška (RRA Koroška). Avtobus je dobil ime po Štrekni, priljubljeni kolesarski poti po Mislinjski dolini, ki se uvršča med infrastrukturno najbolj urejene kolesarske poti v Sloveniji, saj poteka po delu trase opuščene železnice med Velenjem in Otiškim Vrhom.
Štiriindvajset kilometrov dolga kolesarska pot, ki je zaradi varnosti primerna tudi za družine z otroki in starejše kolesarje, je dobila podaljšek na avstrijsko stran in bo skupaj dolga kar približno 70 kilometrov.

image
Dravska kolesarska pot ima že nekaj časa svojo spletno stran (dravabike.si), pred kratkim jo je dobila tudi Štrekna (www.strekna,si). Na njej je objavljen vozni red Štrekna busa. FOTO: arhiv RRA Koroška


»V Labotu bodo kolesarji lahko prestopili na avtobus s prikolico za kolesa, ki jih bo popeljal višje po Labotski dolini, kjer poteka med Slovenci zelo priljubljena kolesarska povezava z oznako R10,« je opozoril Zajc. Kolesarji se bodo sami odločali, kje bodo vstopali na Štrekna bus ter v katero smer bodo kolesarili. Na RRA Koroška jih le opozarjajo, da na odseku od Kovtrovega mosta pred Dravogradom do dravograjske avtobusne postaje še ni urejene kolesarske steze, zato je treba ta del prevoziti po zelo prometni regionalni cesti, odsvetujejo pa kolesarjenje med Velenjem in Gornjim Doličem, skozi sotesko Huda luknja, kjer kolesarske poti še ni.

Gradnja železnice je bila pravi podvig
Letos mineva petdeset let od ukinitve železniške proge med Velenjem in Dravogradom. Valerija Grabner, Koroški pokrajinski muzej: »Graditi so jo začeli leta 1897. Za promet so jo uradno odprli 20. decembra 1899. Gradnja je bila zaradi zahtevnosti terena pravi podvig. Z razvojem cestnega prometa je železnica izgubljala tovor, rasle so izgube. Zaradi nerentabilnosti so progo
leta 1968 najprej ukinili za potniški promet, aprila 1969 pa še za tovornega. Ostal je le odcep med Otiškim Vrhom in Dravogradom.«

 

Predor za kolesarje


Na Mestni občini Velenje so pojasnili, da bodo kolesarsko povezavo, dolgo dobrih devet kilometrov, zgradili do leta 2023. »Na terenu trenutno poteka parcelacija zemljišč, nato se bodo začeli odkupi. Investitor je Direkcija RS za infrastrukturo. Mestna občina Velenje bo za gradnjo kolesarske povezave namenila sredstva, do katerih je upravičena iz dogovora za razvoj regij,« so sporočili iz kabineta velenjskega župana Bojana Kontiča.

image
FOTO: Tomo Jesenicnik


Naložba, pri kateri sodeluje tudi sosednja občina Mislinja, je ocenjena na 10,2 milijona evrov, od tega za velenjski odsek 6,6 milijona evrov. S tem denarjem bodo obnovili opuščene železniške predore in zgradili enega novega ter več nadvozov in mostov čez Pako. Kolesarska steza, ki bo Velenje povezala s Koroško, bo kar šestkrat prečkala reko. Kolesarjem bo omogočila, da se bodo skozi sotesko varno pripeljali do Gornjega Doliča, kjer bodo vstopili na Štrekno in nadaljevali pot do Dravograda, kjer se Štrekna križa z mednarodno Dravsko kolesarsko potjo.


 

Petzvezdično doživetje


V nasprotju s Štrekno, namenjeno rekreativcem, je Dravska kolesarska pot primerna za zahtevnejše in bolj izkušene daljinske kolesarje. Velja za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. Nemški kolesarski klub ADFC jo je pred štirimi leti ocenil s petimi zvezdicami, kar je najvišja mogoča ocena v Evropi. Pot se začne v bližini izvira reke Drave na Toblaškem polju v Italiji, nadaljuje po avstrijski Koroški, kjer poteka glavni del, vstopna točka na slovenski odsek Dravske kolesarske poti pa je v Dravogradu. Po 145 kilometrih v Središču ob Dravi vstopi na Hrvaško. V smeri proti Varaždinu se po 63 kilometrih konča v kraju Legrad, kjer se Mura izliva v Dravo.

image
Ob dravski kolesarski poti bodo letos postavili 27 tabel z informacijami o turistični ponudbi ob poti.  FOTO: arhiv RRA Koroška


Peter Paco Wrolich, nekdanji vrhunski profesionalni kolesar, zdaj vodja Dravske kolesarske poti v Avstriji: »Na Dravski kolesarski poti skozi Avstrijo naštejemo v sezoni od 150 do 170 tisoč kolesarjev. Med njimi je veliko Nemcev in Nizozemcev, ki si želijo nadaljevati vse do Varaždina. A čez mejo v Slovenijo nadaljujejo redki, ker pot še ni v celoti urejena. Kolesarji nočejo niti slišati, da bi del prevozili po glavni cesti, moti jih tudi zahtevnejši vzpon v bližini Podvelke.« A če nočejo v klanec, lahko med Podvelko in Falo sedejo na vlak in se mu izognejo. Na to možnost bosta že letos v obeh krajih opozarjali tudi informacijski tabli.

Štrekna bus
relacija: Velenje–Labot–Velenje;
čas vožnje: 1 ura 20 minut
termin: julija in avgusta vsak dan
dvakrat na dan, maja, junija in septembra ob vikendih ter slovenskih in
avstrijskih praznikih
cena vožnje za kolesarje: Velenje– Dravograd 4,7 evra, Dravograd–Labot 2 evra
cena prevoza koles: brezplačen
zmogljivost: 20 koles

 

Nov, manjši splav na Dravi


Uroš Rozman, RRA Koroška: »Na slovenskem delu Dravske kolesarske poti v občinah Maribor, Ruše, Muta in Radlje ob Dravi pospešeno gradimo manjkajoče odseke in ob njej povezujemo turistične ponud­nike. Imamo tudi novo karto z več kot sedemdesetimi ponudniki v Sloveniji in na Hrvaškem, ki jo je izdal Zavod za turizem Maribor - Pohorje, partner v projektu.« Ker kolesarjev na slovenskem delu poti še ne preštevajo v tisočih, kakor to počnejo naši severni sosedje, turistično ponudbo prilagajajo manjšim skupinam. Tako bodo Koroški splavarji, ki imajo splavarski pristan pred Trbonjskim mostom na Muti, junija prav zaradi kolesarjev splavili še en manjši splav, primeren za prevoz desetih potnikov. Prilagajajo se tudi Slovenske železnice, ki bodo poleti med Mariborom in Pliberkom prevažale kolesarje in njihova kolesa.

image
Kolesarski vlak na Koroško. FOTO: Tadej Regent


Na RRA Koroška so prepričani, da bo regija čez nekaj let postala vrhunska kolesarska destinacija. Ne le zaradi Štrekne in Dravske kolesarske poti, ampak tudi zaradi ponudbe v gorskokolesarskem parku v Jamnici nad Prevaljami. Ponuja kolesarjenje v podzemlju Pece, več kot dvajset kilometrov urejenih poti v single trail parku Jamnica ter vzpon na Peco s kabinsko žičnico in nato 12-kilometrski spust po najdaljši t. i. flow trail progi v Evropi. Gora Peca na avstrijski strani in vas Jamnica na slovenski bosta konec junija gostili kolesarski festival Black hole Enduro, na katerem pričakujejo približno dvesto tekmovalcev v disciplini enduro z vsega sveta.

Kolesarski vlak
relacija: Maribor–Pliberk–Maribor
čas vožnje: 1 ura 45 minut
termini voženj: dvakrat na dan, od 22. junija do 31. avgusta ter 1.–2. maj, 25. junij, 15. avgust
cena vožnje za kolesarje: Maribor–Pliberk 7 evrov, Dravograd–Pliberk 1,85 evra
cena prevoza koles: Maribor–Pliberk 3,2 evra za kolo, Dravograd–Pliberk 3,2 evra za kolo
zmogljivost: 23 koles