Nam grozi virus avtoritarizma?
Dilema: Opozicija in nekateri strokovnjaki mednarodnega prava ocenjujejo, da je slovenska zunanja politika napačna.
Odpri galerijo
10 držav je v zadnjih letih zaprlo svoja veleposlaništva v Sloveniji. FOTO: Roman Šipić/Delo
V ponedeljek se bo na blejskem strateškem forumu zbralo okoli dvesto udeležencev, ki bodo med drugim razpravljali o prihodnosti Evrope. Glede na udeležbo so se pojavila mnenja, da k nam prihaja predvsem avtokratska druščina, združena v višegrajski klub »populistainmenta«.
Tokratni blejski gostje naj bi jasno kazali, kje se vidi Slovenija – to je v konservativnem vzhodnoevropskem bloku – v skupini, v kateri človekove pravice in svoboščine niso vselej na prvem mestu. »To so očitki, ki so notranjepolitično pogojeni,« pravi uradni govorec zunanjega ministrstva Aleksander Geržina. Očitek o povezovanju z višegrajskimi državami, opozarja, je neupravičen, saj je v strategiji zunanje politike, ki je bila sprejeta v času vlade Mira Cerarja, zapisano, da srednjeevropske države tvorijo prvi krog sodelovanja za Slovenijo. »Leta 2017, ko je bila strategija sprejeta, so bile v polovici teh držav, na Poljskem in Madžarskem, enake vlade kot danes, pa ni bilo v medijih nobenih kritik. Še prej, leta 2013, je bil imenovan celo koordinator za stike s temi državami. Takrat ni nihče ničesar problematiziral, zdaj isto zadevo umeščajo v neki povsem drug kontekst,« ugotavlja.
Za nami je skoraj desetletje mrtvega teka neambiciozne zunanje politike in zunanjih ministrov, ki jih to področje ni zanimalo, na bližnjem rednem posvetu slovenske diplomacije pa bo minister Anže Logar predstavil novo videnje zunanje politike. V Ljubljani je svoja veleposlaništva v zadnjih letih zaprlo kar deset držav, svoja je zapirala tudi Slovenija. Zdaj pa bo po osmih letih znova odprla veleposlaništvo na Irskem. Več v prispevku: Slovenija še daleč od statusa diplomatske sile.
Tokratni blejski gostje naj bi jasno kazali, kje se vidi Slovenija – to je v konservativnem vzhodnoevropskem bloku – v skupini, v kateri človekove pravice in svoboščine niso vselej na prvem mestu. »To so očitki, ki so notranjepolitično pogojeni,« pravi uradni govorec zunanjega ministrstva Aleksander Geržina. Očitek o povezovanju z višegrajskimi državami, opozarja, je neupravičen, saj je v strategiji zunanje politike, ki je bila sprejeta v času vlade Mira Cerarja, zapisano, da srednjeevropske države tvorijo prvi krog sodelovanja za Slovenijo. »Leta 2017, ko je bila strategija sprejeta, so bile v polovici teh držav, na Poljskem in Madžarskem, enake vlade kot danes, pa ni bilo v medijih nobenih kritik. Še prej, leta 2013, je bil imenovan celo koordinator za stike s temi državami. Takrat ni nihče ničesar problematiziral, zdaj isto zadevo umeščajo v neki povsem drug kontekst,« ugotavlja.
Daljši pogovor z Aleksandrom Geržino bomo objavili v sobotnem Delu in na delo.si!
Za nami je skoraj desetletje mrtvega teka neambiciozne zunanje politike in zunanjih ministrov, ki jih to področje ni zanimalo, na bližnjem rednem posvetu slovenske diplomacije pa bo minister Anže Logar predstavil novo videnje zunanje politike. V Ljubljani je svoja veleposlaništva v zadnjih letih zaprlo kar deset držav, svoja je zapirala tudi Slovenija. Zdaj pa bo po osmih letih znova odprla veleposlaništvo na Irskem. Več v prispevku: Slovenija še daleč od statusa diplomatske sile.
Pridružite se Delovi viber skupnostiSpremljajte naše vsebine tudi prek aplikacije viber!
