Namesto butičnega množični turizem

Povečanje števila mladinskih prenočišč in zasebnih sob določa raven blejskega turizma.

Objavljeno
31. julij 2018 07.00
Posodobljeno
31. julij 2018 10.30
Obiskovalci osupnejo, ko zagledajo alpski biser. FOTO: Voranc Vogel
Bled – Že dolgo, preden turisti sploh pridejo na Bled, ga poznajo s fotografij in iz filmov. Kljub temu vsi osupnejo, ko se pred njimi odpre veličasten pogled na jezero, otok in grad na skali nad jezerom, je pred leti o lepoti slovenskega turističnega bisera in njegovem ogromnem turističnem potencialu povedal blejski turistični vodnik.

Podoba Bleda navdušuje pisano druščino, ki prihaja z vsega sveta, turistov je zadnja leta vse več. Leta 2004 so našteli dobrega pol milijona prenočitev, lani prvič v zgodovini več kot milijon.

Kljub vsej tej lepoti, ki nikogar ne pusti ravnodušnega, je po osamosvojitvi Slovenije Bled preživljal težka leta. Na prelomu tisočletja so se začeli pojavljati mladinski hoteli (hostli) in jih je zdaj po podatkih Turizma Bled 13 ter imajo skupaj 328 stalnih ležišč. V 23 hotelih je skupaj 2160 postelj. Lani so v hostlih našteli 48.866 prenočitev, kar je 4,7 odstotka vseh prenočitev na Bledu. Povprečna doba bivanja v hostlih je bila lani 1,9 dneva, v kraju 2,2 dneva in v kampih 2,8 dneva. V Turizmu Bled s tem zavračajo pavšalne ocene, da veliko turistov na Bled prihaja zgolj z nahrbtniki in prenočujejo v hostlih.


Na zgornji meji


A se zdi, da zanemarjajo dejstvo, da je bilo še leta 2008 po podatkih statističnega urada na Bledu 5149 turističnih postelj, lani so jih statistiki našteli že okoli sedem tisoč (čeprav novih hotelov na Bledu v zadnjih letih niso odprli), podatkov za letos, ko naj bi se število dodatno povečalo, še ni. V kraju z 8000 prebivalci je po mnenju Tomaža Roglja, direktorja Turizma Bled, tolikšno število turističnih postelj, kot je število prebivalcev, zgornja meja, ki jo še lahko sprejmejo. Izpostaviti velja, da tolikšno število turistov skupaj s številom domačinov krepko preseže zmogljivost blejske čistilne naprave. Pred dnevi smo v Delu poročali, da vseh odplak čistilna naprava ne predela in zato nepredelane tečejo v Savo Bohinjko, s čimer si Bled ugleda, ki se od letošnje pomladi ponaša z znakom Slovenia green, ne utrjuje.

image
Z razmahom turističnega gospodarstva in po zgledu mladinskih prenočišč so priložnost za postranski zaslužek začutili številni domačini z Bleda. FOTO: Voranc Vogel


Z razmahom turističnega gospodarstva in po zgledu mladinskih prenočišč so priložnost za postranski zaslužek začutili številni domačini z Bleda. V hišah, kjer bivajo, so del prostorov ali namenili za turiste ali namestitev uredili v garažah in kleteh, drugi so se odselili z Bleda in začeli turistom oddajati apartmaje. Nekateri se z Bleda odseljujejo zaradi nevzdržne poletne gneče, nezanemarljiv dejavnik ni niti zaslužek, saj z oddajanjem apartmaja poleti dobro zaslužijo.

1.031.000 prenočitev so lani ustvarili na Bledu.

2,2 dneva je povprečen čas bivanja turistov na tem turističnem kraju.

114.000 prenočitev so lani ustvarili Angleži, ki jih je tam največ.


Z rastjo števila prenočitvenih kapacitet je Bled postal bolj dostopen za številne turiste, tudi takšne, ki si bivanja v hotelih ne morejo privoščiti in poiščejo cenejše nastanitve. Tako je te dni po podatkih spletnega portala booking.com mogoče na Bledu prenočiti za najmanj 28 evrov v hostlih, v štirizvezdičnem hotelu za najmanj 135 evrov, v petzvezdičnem Grand hotelu Toplice pa za 293 evrov.


Prej konjak, zdaj pivo


Število turistov na Bledu se povečuje, hkrati se spreminja struktura gostov. Pred časom je spremembo lepo opisala gostinka, ki se ni hotela izpostaviti z imenom. Dejala je: »Pred leti so na terasi lokala ves popoldan uživali starejši angleški gosti. Gospoda sta pila konjak, gospe penino. Vendar zdaj ti gosti ne pridejo več, saj ne marajo gneče in hrupa, in moram za isti iztržek prodati več pijače večjemu številu gostov.« Kljub temu je bilo med gosti na Bledu lani največ Britancev, ki so ustvarili 114.000 prenočitev. Številni se na Bled vračajo; kot predstavnik druge generacije se vrača Anglež James Barrington, ki je od župana Janeza Fajfarja prejel priznanje za rekordno milijonto prenočitev lani.

Turisti iz Južne Koreje, ki so lani najbolj množično obiskovali Blejski grad (146.000 od več kot pol milijona vseh obiskovalcev), so na Bledu ustvarili 30.500 prenočitev (po podatkih Turizma Bled predvsem spomladi in jeseni). Tudi pletnarji zaznavajo spremembo v strukturi gostov, saj na otok prepeljejo 80 odstotkov agencijskih gostov (velika večina jih je iz azijskih držav, kot so Kitajska, Japonska, Južna Koreja), le petina je individualnih potnikov. Agencijski gosti polnijo zlasti večje hotele v lasti Save Turizma in na Bledu ne porabijo veliko denarja. Pred kratkim je gostinski delavec izpostavil, da so osmim azijskim gostom za eno mizo postregli eno kremno rezino. Prosili so za osem vilic in osem kozarcev vode, je zgroženo dodal.


Strategija gor ali dol


Množice turistov se poleti hladijo v jezeru. Špela Rekar Remec z agencije za okolje opozarja, da je Blejsko jezero preobremenjeno s hranili in organskimi snovmi, njegovo stanje pa se slabša. Ob množicah, željnih ohladitve, Bled druge vodne površine, kot je jezero, ne more ponuditi.

V strategiji blejskega turizma so leta 2005 zapisali, da bo Bled postal vrhunska turistična destinacija. Cilja niso uresničili in zdaj mnogi upajo, da bo nova strategija, sprejeta spomladi letos, dala več zagona blejskemu turizmu, namerava – kot določa strategija – dolgoročno postati »edinstven alpski biser«. A dokler bodo gostinski delavci poročali ne le o nizkih plačah, ampak tudi o spornih načinih izplačevanja plač, bodo tudi na zadovoljnega gosta morali še počakati.

Zgodovina Bleda
Že dolgo pred prihodom sodobnih turistov – že v 15. stoletju – je Bled pritegnil predvsem romarje, ki so obiskovali otoško cerkev. Prelom je pomenil prihod Švicarja Arnolda Riklija na Bled, ki ga je krajina očarala pred poldrugim stoletjem. Prvi je prepoznal potencial kraja in začel razvijati zdraviliški turizem. Voda, zrak in sonce (svetloba) so bili po Riklijevem mnenju atributi za razvoj zdraviliškega turizma.

Na Bled so po zdravje začeli prihajati predvsem premožni ljudje, kronane glave in direktorji najpomembnejših podjetij tedanjega časa. Številni so si ob jezeru zgradili vile, je pred nekaj leti povedal izumitelj Peter Florjančič, čigar stric je bil Ivan Kenda, posestnik, lastnik Blejskega gradu in vile Zlatorog ter župan Bleda med letoma 1925 in 1927, njegova družina pa je prijateljevala s tedanjo jugoslovansko kraljevo družino Karađorđevićev. Tedaj je Bled poleg Monte Carla in Opatije veljal za eno najprestižnejših turističnih destinacij, natakarji pa so v tamkajšnjih restavracijah stregli v belih rokavicah, šampanjec je tekel v potokih, se je časov, ko so na Bled po navdih prihajali tudi umetniki, pesniki in pisatelji, spominjal Florjančič.

Pred stoletjem so po Florjančičevih besedah imeli velike načrte za razvoj turizma na Bledu, ki je vključeval celovito ureditev Grajskega kopališča z dvigalom na grad vred, cesta proti Bohinju bi v celoti obšla Bled, saj bi od Radovljice potekala ob Savi Bohinjki tako, da bi Bled lahko (p)ostal oaza miru. Vendar smelih načrtov niso nikoli uresničili; niti načrtovana južna blejska obvoznica, ki so si jo zamislili že pred 40 leti, še vedno ni zgrajena, tako da od miru ob množicah turistov na Bledu ni ostalo dosti.

Med drugo svetovno vojno je Bled za počitniški kraj izbrala tudi nemška okupatorska vojska (nacisti naj bi po podatkih arheologa Andreja Gasparija snovali novo religijo, katere središče naj bi postal prav Bled in o čemer so pred leti posneli tudi dokumentarni film). Po drugi svetovni vojni in uveljavitvi socialističnega režima v nekdanji Jugoslaviji je Bled počasi začel izgubljati svoj sijaj. »Bled je bil tako znan, da so po drugi svetovni vojni potrebovali desetletja, da so ga pokončali,« je bil kritičen Florjančič.