Matoz: Napade na policiste bi morali obravnavati prednostno

Danes je minister za notranje zadeve in javno upravo predstavil predlog, da bi napade na uradne osebe in preprečitve uradnih dejanj po novem tožilstva in sodišča obravnavala prednostno. Napovedal je, da bodo te spremembe zakona o kazenskem postopku pripravili kmalu.

Po ponedeljkovem napadu na policista v Kočevju, ko je voznik osebnega vozila brez veljavnega izpita z avtom zapeljal v policista, je danes minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz sklical novinarsko konferenco. Na njej je utemeljil napovedane spremembe zakona o kazenskem postopku, ki naj bi ga kmalu poslali v državnozborsko proceduro: po novem naj bi kazniva dejanja, storjena proti policistom, na tožilstvih in sodiščih obravnavali prednostno, saj so ta dejanja čedalje bolj nasilna.

Prejšnji uradni oziroma sodni postopki z voznikom iz Kočevja niso dosegli namena, zato so potrebne spremembe, utemeljuje Matoz. FOTO: Dejan Javornik

»Tudi zadnji dogodek v Kočevju kaže na to – ko je storilec povratnik policista dobesedno povozil, ga vozil na pokrovu motorja in tako dalje, ni se ustavil niti prej, poškodoval tri vozila, kar kaže, da je seveda treba nekaj spremeniti,« je kočevski brutalni napad tolmačil Matoz. Kasneje je minister še pojasnil, da je storilec bil »večkrat v postopkih zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in naredil veliko prekrškov. Iz tega je sklepati, da postopki niso dosegli svojega namena in da se seveda ta človek lahko vozi brez vozniškega dovoljenja in da ima lahko tuje tablice montirane na vozilu.«

Težave ne vidi v višini predpisanih kazni na napad, upiranje in grožnje policistom, ampak v tem, da trend napadov v zadnjih desetih letih ne upada: »Ugotavlja se, da je zastoj pri obravnavi teh kaznivih dejanj in sankcioniranju storilcev na pravosodju in tožilstvu,« je dejal Matoz ter za vsak primer kasneje poudaril, da njegovega predloga ne gre jemati kot pritisk na tožilstvo in sodišča.

Toda v primeru dogodkov, kot je bil kočevski, za ministra ni dileme: »Postopek je treba izpeljati hitro, posledice bi morale nastopiti v nekaj mesecih ali letu dni. Drugače zadržka za napade na policiste enostavno ne bo več,« je dejal notranji minister.

Matoz bi rad s spremembami, ki jih pripravlja, dosegel določitev roka, v katerem bo – po vložitvi kazenske ovadbe iz policije zaradi napada na policista ali preprečitev uradnega dejanja – obstajal določen časovni rok, v katerem naj bi bil vložen obtožni akt ali bi se odločilo o sami kazenski ovadbi.

Sam se nagiba k roku, ki naj ne bi bil daljši od šest do osem mesecev do obravnave, čeprav se zaveda, da so nekatere zadeve zahtevnejše. Je pa notranji minister potarnal: »Dogaja se nam, da je veliko kazenskih ovadb za napade na policiste tudi zavrženih s strani tožilstva.« Sistem je treba naravnati tako, da bo hiter in učinkovit, je še dodal.

Notranji minister še razkriva, da naj bi tožilstvo veliko kazenskih ovadb za napade na policiste zavrglo. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Obregnil se je tudi ob tako imenovani Šutarjev zakon, češ da je njegov učinek nekaj mesecev po sprejetju izzvenel: »V zadnjem času spet beležimo grožnje policistom tudi s strani romske populacije, grožnje družinam, taka ravnanja, kot so bila v Kočevju.« Pogovoril se je z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem: »Vsi smo na istem stališču: zdaj se morata premakniti tudi tožilstvo in sodišče, torej pravosodni sistem, da bo rezultat.«

Pravosodno ministrstvo je sicer že v torek najostreje obsodilo napad na policista ter izrazilo pričakovanje, da pristojni organi reagirajo hitro, odgovorno ter v okviru pristojnosti: »Pravočasno ukrepanje je ključno za to, da podobnih incidentov v prihodnosti ne bi bilo več.« Matoz jim s svojimi napovedanimi spremembami zakona o kazenskem postopku zdaj ponuja priložnost, da se pravočasnemu ukrepanju za upor proti državni oblasti pridruži tudi pravosodje.