Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Napetosti na mejah niso izraz sodobne Evrope

Dan miru in sožitja je praznik, ki ga v spomin na podpis Pariške mirovne pogodbe obeležujejo slovenski in italijanski protifašisti kot odgovor na italijanski državni praznik fojb in eksodusa.
10. 2. 2010 | 11:44
Koper - Dan miru in sožitja je praznik, ki ga v spomin na podpis Pariške mirovne pogodbe (10. februarja 1947) obeležujejo slovenski in italijanski protifašisti kot odgovor na italijanski državni praznik fojb in eksodusa, s katerim v Italiji vsako leto pogumneje obtožujejo Slovence in Hrvate, da so pripadniki genocidnega naroda.

Včeraj so o tem spregovorili člani Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB Koper in tržaške protifašistične organizacije Promemoria. »Dan miru in sožitja je dan vednosti o zločinih fašizma, je usmerjen v sodelovanje in sožitje, v vrednote Pariške mirovne pogodbe v enakopravnost in demokratične odnose s sosedi,« je poudaril Dušan Fortič, predsednik komisije za zgodovinopisje in publicitsiko pri koprskem združenju protifašistov. Na tiskovni konferenci v Kopru so predstavili dve knjigi z drugačno resnico o fojbah, kot jo zadnja leta vse odločneje poudarjajo ob italijanskem prazniku, uperjenim proti slovanskim narodom. »Bistvo analitičnega in objektivnega podajanja dejstev o fojbah v knjigi Jožeta Prijevca, ki še ni prevedena v slovenščino (napisana je v italijanščini), je, da med drugo svetovno vojno in po njej ni bilo tragičnih dogodkov nad Italijani zato, ker so bili Italijani, temveč je šlo za dogodke proti fašističnim dejanjem, ki so bila uperjena proti Slovencem in Hrvatom. Profesor Pirjevec vsestransko predstavlja in razgalja problematiko, je tudi polemičen in ne zanemarja obsodb fojb kot italijanske propagande po kapitulaciji njene vojske in po koncu druge svetovne vojne,« je povedal Dušan Fortič in dodal, kako je Pirjevec podrobno raziskal potvorbe z italijanskimi žrtvami na primeru fojbe pri Bazovici (Šoht). Fortič je spomnil, kako so predstavniki italijanske desnice in deželni svetniki iz Furlanije Julijske krajine v rimskem parlamentu zahtevali ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki naj bi raziskala fojbe.

Zgodovinar Sandi Volk iz tržaške Promemorie pa je dejal: »Ustanovitev takšne parlamentarne komisije pomeni, da bodo politiki pisali zgodovino, kar se je v Italiji že zgodilo. Če pogledate besedilo zakona, ki uzakonja dan spomina na fojbe in eksodus, je v tistem zakonu že zapisana zgodovina. Italijani ne želijo, da bi se z zgodovino ukvarjali zgodovinarji, ampak naj se ukvarjajo politiki. Na deželnem svetu Furlanije Julijske krajine so zahtevali celo, naj se oblikuje seznam avtoriziranih govornikov ob italijanskem dnevu spomina. Če ne bi bili v časih, v kakršnih smo, bi se lahko temu smejali.« Lucijan Pelicon, tajnik koprskega združenja, pa je spomnil na dogodek na univerzi v Anconi, kjer je na simpoziju O resnici v okviru foruma antifašistične organizacije Jadransko-jonske pobude nastopilo več slovenskih zgodovinarjev, na koncu simpozija o fojbah pa je v dvorano vdrla skupina mladeničev, ki so z vpitjem in nasilnim obnašanjem prekinila zadnji del simpozija. »Danadanes si v Evropi ne moremo zamišljati, da bi bili v vojni drug z drugim. Pariška mirovna pogodba je temelj današnje Evrope, v kateri smo se sporazumeli, da z vojnami in pretenzijami na mejah ni mogoče, vendar je prav takšne pretenzije čutiti pri sosedih, ko razpravljajo o svojih »prepuščenih« ozemljih, ki jih želijo nazaj,« je dejal Pelicon. Protifašistična združenja ob italijansko- slovenski meji bodo v teh dneh pripravili več manifestacij, predstavili knjige in dogodke, ki bodo spominjali na sožitje in sodelovanje med narodi. Med drugim so včeraj predstavili knjigo Cena svobode, protifašista in španskega borca Miroslava Žvaba.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine