Naslednji parlament kot naša zadnja možnost

Nekdanji predsednik evropskega sveta Herman van Rompuy je mlade spodbujal, naj se udeležijo evropskih volitev.
Objavljeno
13. marec 2019 21.00
Posodobljeno
13. marec 2019 21.02
Pred prihajajočimi volitvami si evropske institucije želijo obrniti trend nizke volilne udeležbe, ki je med najizrazitejšimi prav v Sloveniji. FOTO: Leon Vidic/Delo
Gašper Završnik, Barbara Eržen
Gašper Završnik, Barbara Eržen
Ljubljana – Nihče vas ne sili, da imate radi EU, a zavedajte se, da brez nje ne bi živeli tako dobro, je mladim včeraj dejal nekdanji belgijski premier in predsednik evropskega sveta Herman van Rompuy. »Lahko vas le vzpodbudim, da tako verjamete v Evropo kot jaz.«

»Če ne boste skrbeli za politiko, bo politika poskrbela za vas,« je 71-letni politik nagovoril pretežno mlado in proevropsko občinstvo pred majskimi volitvami. V odgovorih na vprašanja občinstva, ki so bila mestoma veliko bolj sveža kot odgovori, je van Rompuy kot ključne doprinose evropskega povezovanja naštel mir, demokracijo, blaginjo in ekonomski napredek. Poljska in Ukrajina sta, denimo, še leta 1990 imeli približno enako stopnjo razvoja, danes pa je prva štirikrat bogatejša od druge. Prepričan je, da lahko velike družbene probleme, kakršna sta globalno segrevanje in migracije, uspešno rešujemo le na nadnacionalni ravni. »Vem, da ste imeli migrantsko krizo, in le EU je lahko rešila krizo, le EU je lahko izpogajala sporazum s Turčijo, da se je število prihodov ustavilo,« je izpostavil nekdanji predsednik evropskega sveta in ob tem opozoril na pogajalsko moč EU, ki zastopa 500 milijonov ljudi.

»Ni potrebno, da imate EU radi, a zavedajte se, da brez nje ne bi imeli tako visoke kakovosti življenja,« je večkrat ponovil Herman van Rompuy, ki napoveduje, da bodo majske volitve zagotovo ogledalo dogajanja v nacionalnih državah. V prihodnjem sklicu parlamenta še vedno pričakuje večino proevropskih strank, medtem ko bodo suverenisti bolje zastopani. »Populisti želijo ostati popularni in zato ne bodo vztrajali pri odhodu iz EU, če večina ne bo za to. Uničevali bodo EU od znotraj. Naslednji parlament bi lahko bila naša zadnja možnost, zato mora narediti vse, kar lahko, da bo obvaroval ljudi pred nestabilnimi službami, množičnimi nelegalnimi migracijami, proti naraščajočim neenakostim,« je povedal van Rompuy in izpostavil nujnost večje participacije in zaupanja v institucije.

Deloittov dialog »Zmaga lahko samo ambiciozna Evropa« je potekal, medtem ko so britanski poslanci nadaljevali razpravo o brexitu brez dogovora, zato ni umanjkalo vprašanje o naslednjih korakih mučnega ločevanja Otoka od EU. »Genij bi bil, če bi lahko odgovoril na vprašanje, kakšen bo končni rezultat,« je dejal nekdanji predsednik evropskega sveta. »Jasno je, da Britanci po 40 letih zakona zdaj vidijo, kako močne so vezi med Združenim kraljestvom in EU.« Izrazil je upanje, da bo London kljub ločitvi ostal kar se da blizu EU. Njegova »največja želja« pa je, da bo čez desetletje zdajšnja mladina, zagovornica obstanka Otoka v EU, ki je bila bodisi preglasovana bodisi ni glasovala na referendumu, čez desetletje zamenjala smer in Združeno kraljestvo ponovno pripeljala v EU.  


Nad urok nizke udeležbe


Pred prihajajočimi volitvami si evropske institucije želijo obrniti trend nizke volilne udeležbe, ki je med najizrazitejšimi prav v Sloveniji. Zato se parlament s kampanjo Tokrat grem volit obrača predvsem na mlade. Med volivci do 24. leta starosti je bila pri nas na zadnjih evropskih volitvah pred petimi leti volilna udeležba 13,7-odsotna. V osemindvajseterici je bila nižja le še na Hrvaškem, kjer je na volitve odšlo 13,1 odstotka mladih, in na Slovaškem, kjer je glasovalo 5,6 odstotka mlajših od 24 let.

image
Volilna udeležba na evropskih volitvah. INFOGRAFIKA: Delo


Med vzroki za volilno abstinenco prevladuje argument, da je Bruselj oddaljen, in razmišljanje, da glas slovenskega volivca v EU nima prave moči, izpostavlja Andrej Miholič, vodja terenskega dela kampanje v pisarni evropskega parlamenta. In vendar opozarja, da ima EU vzvode, s katerimi uravnoveša razmerja med malimi in velikimi članicami. »Moramo se zavedati, da je Slovencev znotraj 500-milijonske skupnosti dva milijona. Če pogledamo relativno težo, tako slovenski poslanec predstavlja 250.000 volivcev, medtem ko jih nemški med 800.000 in 900.000,« je jasen Miholič. »Teža slovenskega volivca je trikrat večja od nemškega«.

Poleg tradicionalnih načinov – mediji in dogodki – so letos v kampanjo vključili tudi posameznike, ki jim je politična participacija pomembna in v evropskem povezovanju vidijo koristi ter so pripravljeni k odhodu na volišče spodbujati tudi druge. »Mladi lahko sodelujejo kot prostovoljci in neposredno pomagajo širiti sporočilo aktivnega državljanstva in udeležbe na volitvah,« je pojasnil Miholič. V kampanji ugotavljajo, da mladih morda res ne privlačijo strankarska politika in delovaje institucij, a da vsekakor niso apatični. V pogovorih o konkretnih družbenih temah, ugotavlja Miholič, imajo vsi izoblikovana stališča in izmenjujejo mnenja.

image
Na sliki David Nagode. FOTO: Leon Vidic/Delo
David Nagode
dijak, 18 let
Evropa zame pomeni povezovanje na kontinentalni ravni, idealno gospodarsko območje. Bi pa izpostavil, da je danes preveč birokracije. Volitev v evropski parlament se bom zagotovo udeležil, saj se drugačne ne bi smel pritoževati nad situacijo. Rad pa bi tudi, da moj glas šteje oziroma da nekoga posredno izvolim.


image
Na sliki Sara Rozman Atelšek. FOTO: Leon Vidic/Delo
Sara Rozman Atelšek
dijakinja, 19 let
Evropa zame predstavlja možnost povezovanja v večjo celoto, ki omogoča tudi reševanje problemov na višji ravni. Volitev se bom seveda udeležila, ker verjamem v povezovanje, verjamem v demokracijo in da vsak glas lahko nekaj doseže oziroma da lahko skupaj dosežemo nekaj velikega.


image
Na sliki Rok Tretjak. FOTO: Leon Vidic/Delo
Rok Tretjak
dijak, 16 let
Evropa zame pomeni skupnost ljudi, ki smo si kulturno podobni. Če bi imel volilno pravico, bi se seveda udeležil volitev. V EU se sprejema veliko odločitev, ki so ključne za naše življenje na koncu dneva. Da se mladi ne udeležujejo volitev, lahko pripišemo neinformiranosti, ne pozanimajo se o kandidatih za evropske poslance, veliko pa jih to na žalost tudi ne zanima.