Nataša Pirc Musar: Prosim vas, da spoštljivo končam svoj govor

V čast dneva državnosti, s katerim Slovenija letos praznuje 35 let samostojne države, se je danes zvrstilo več slovesnosti. Vrhunec teh je bila na predvečer praznika državna proslava na Trgu republike v Ljubljani.

Na njej sta bila slavnostna govornika dva, predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Janez Janša. Žal je bilo del proslave tudi obnašanje, nevredno slovesnosti.

Na Trg republike pripuščene tudi zvezde

Predsednica države je začela slavnostno, med drugim z besedami, da »smo svetu pokazali, da je majhnost fikcija«. Kmalu je sledil bolj kritičen pogled, tudi na razdeljenost slovenskega naroda, med katerim pa so se iz publike oglasili številni žvižgi. Predsednica države se je morala celo zaustaviti in izreči: »Prosim vas, da mi pustite, da spoštljivo končam svoj govor.«

FOTO: Foto Voranc Vogel

»Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi«

»Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi. Maščevalnost in revanšizem, celo nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij so med politiki obeh polov postali povsem sprejemljivi. Leta in leta, iz vlade v vlado, opazujemo strah v javni upravi, šolstvu, znanosti, medijih in civilni družbi ob spremembi oblasti. Kdo bo ostal, kdo bo zamenjan. Kdo bo kaj dobil in kdo bo za kaj prikrajšan. Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo, vodilnih delovnih mest – prepogosto prevlada politična pripadnost,« je bila sicer kritična.

V govoru je večkrat poudarila potrebo po povezovanju, po dogovoru vseh. »Naj bo sprava nova slovenska osamosvojitev.«

»Breme preteklosti je tako hudo, da se komaj zmoremo obrniti v prihodnost. Pot v prihodnost nam močno otežuje tudi nejasna vizija razvoja. Kot skupnost se moramo znati pogovarjati in se dogovoriti o tem, kaj razumemo kot razvoj Slovenije in na čem mora ta temeljiti.«

Opozorila je tudi na pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je »ne samo temelj vsake razvojne politike: je temelj in bistvo slovenske ustave, ki jasno ločuje tri veje oblasti. Ta sistem mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali celo zlorabo politične moči«.

FOTO: Voranc Vogel

Poudarila je pomen socialne države, zdravstva, šolstva in drugih področij. »Zniževanje davkov je vedno všečna politična poteza, tudi gospodarstveniki si prizadevajo za njihovo znižanje. Toda za razvoj naše skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Socialne države, vključno z dostopom vseh do kakovostnih javnih storitev, ne bo, če za to ne bomo plačevali. Če se davki znižujejo na eni strani, je mogoče razvoj graditi samo na drugih davčnih virih. Če želi vlada resnično delovati v interesu in za blaginjo vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije, mora pri snovanju in izvrševanju razvojne vizije iskreno in javno povedati, kako bomo plačevali razvoj naše socialne države.«

Odločno je opozorila tudi na pomen javnih medijev. »Žal pa je naša 35-letna zgodovina postala tudi zgodovina nenehnih bojev za vpliv na medije, nemalokrat tudi zgodovina poskusov razvrednotenja in utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in o drugih aferah mednarodnih razsežnosti. Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne.

Podrejanje javnih medijev in drugih neodvisnih kritičnih akterjev ni samo napad na svobodo novinarskega dela. Je tudi pot v enoumje, ki vladajočim omogoča, da počnejo, kar želijo, tudi če je to nezakonito, saj jim podrejeni mediji ne bodo gledali pod prste. Spreminjanje javnih medijev v državne in spodbujanje zasebnih medijev v škodo javnih ni razvojno. Vsi si želimo kakovostnega in raznovrstnega programa v vseh medijih, celo več: do njega smo upravičeni. Kljub temu pa ne kaže pozabiti: komercialni medij dela program za to, da dobi denar. Javni medij pa dobi denar za to, da ustvarja program.«

FOTO: Voranc Vogel

Janša: Ljudje smo različni. Tako je prav in tako mora v demokratični družbi tudi biti

Drugi govornik, premier Janez Janša, je med govorom večkrat požel aplavz, a je bil tudi sam deležen večih žvižgov iz nasprotnega tabora. V govoru se je sprva zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastanku samostojne Slovenije in temeljev svobodne demokratične družbe, tistim, ki so državo v vojni za osamosvojitev branili, in njenim žrtvam. 

Povedal je, da poseben razlog za optimizem danes predstavlja mlada generacija, ki se zanima tako za lastne korenine in kulturo, hkrati pa tudi za vprašanje, kakšna naj bo Slovenija v prihodnosti. 

»Po 35 letih življenja v samostojni državi smo lahko z marsičem zadovoljni,« je povedal premier in dodal, da se je BDP na prebivalca povečal za 6-kratnik začetnega, da je ključni dejavnik napredka trdoživo slovensko gospodarstvo in lokalna samouprava ter slovenska družina. »Glavni tehnični oviri, pa sta bili pretirana centralizacija in birokratizacija« je še dodal.

»Ljudje smo različni. Tako je prav in tako mora v demokratični družbi tudi biti. Imamo različna mnenja, različne politične poglede, različne stranke in različne predstave o tem, kako urejati javne zadeve. Toda zgodovina nas uči, da je ob najpomembnejših vprašanjih obstanka in razvoja vendarle treba stopiti skupaj. Uči nas tudi, da pretirane delitve in izključevanja za vsako ceno niso dobre za nikogar« je nadaljeval. 

V govoru je povedal tudi, da svet ni tak, kot bi si ga želeli, in omenil vojno v Evropi, opozoril na morije prve in druge svetovne vojne ter dodal še, da je danes veliko na tehtnici in da država nosi del odgovornost za lastno ter skupno evropsko varno prihodnost. 

FOTO: Voranc Vogel

Na Trgu republike bi postavil spomenik

Janša je predlagal še, da bi postavili spomenik, ki bi ga na Trgu republike odkrili čez eno leto, na njem pa bi pisalo: »Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država,« kar je izrekel Jože Pučnik, Janša pa je ta stavek opisal za najpomembnejšega iz naše zgodovine. Povedal je, da rezultat samostojne države niso zgolj generacije, ki so izpeljale končno dejanje. 

Omenil je tudi »dolg do prihodnjih rodov in trpljenja prednikov, ki ga bomo odplačevali tako, da bomo vrnili pravico do spomina in pokopali vse svoje mrtve.« 

»Predvsem pa s tem, da bomo gradili domovino vseh in za vse. Domovino tistih, ki delajo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, podjetnikov, ki ustvarjajo priložnosti, kmetov, ki hranijo Slovenijo, naših vojakov in policistov, ki jo varujejo in branijo, mladih, ki sanjajo o boljši prihodnosti, starih staršev, ki so nas naučili ljubiti Slovenijo, mater in očetov, ki držijo družine skupaj, duhovnikov, ki skrbijo za naše duše, športnikov, umetnikov in vsakega rojaka in državljana, ki nosi domovino v svojem srcu« je nadaljeval.

V zaključku je povedal, da ima slovenska zastava tri barve, ki so enakopravne in enakovredne in v katerih se lahko vsi prepoznamo, nadaljeval pa s poudarkom, da ima Slovenija en grb, ki pa je simbol skupnega. 

FOTO: Voranc Vogel

Nataša Pirc Musar: Hvala za pogumna in požrtvovalna dejanja

Pred osrednjo državno proslavo se je zvrstilo več slovesnosti v spomin na 35 let osamosvojitve Slovenije. Na slavnostnih sejah sta se sestala tako Državni zbor kot Državni svet, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je v predsedniški palači gostila sprejem za svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991, je poročala STA.

Predsednica republike je sprejela svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo leta 1991. Zahvalila se jim je za pogumna in požrtvovalna dejanja za samostojno, neodvisno in suvereno državo.

FOTO: Voranc Vogel

V nagovoru je izrazila iskreno hvaležnost, globoko spoštovanje in poklon vsem, ki so prispevali k rojstvu naše države. »Hvala za pogumna in požrtvovalna dejanja za samostojno, neodvisno in suvereno državo, ki bodo trajno zapisana v slovenskem zgodovinskem spominu. Naša skupna dolžnost je, da ohranjamo večni spomin na ta prelomni čas naše državnosti in na izjemne ljudi, ki so s svojo odločnostjo, predanostjo in žrtvami omogočili nastanek samostojne Slovenije,« je povedala.

Slavnostna seja v DZ. FOTO: Voranc Vogel

O mejnikih, ki so jih oblikovali izjemni posamezniki

Dejala je, da smo pred 35 leti stopili na samostojno pot ter zadihali kot svoboden in suveren narod. »K temu so vodili številni mejniki, ki so jih oblikovali izjemni posamezniki z intelektualnega, kulturnega, političnega, diplomatskega, medijskega in vojaškega področja ter neomajna moč in enotnost slovenskega naroda,« je dodala.

Spomnila je na velik zanos in vznemirjenje ob razglasitvi izidov plebiscita ter sprejetja deklaracije o neodvisnosti in temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s čimer je uradno postala neodvisna država. Samostojna, neodvisna, suverena in demokratična Slovenija je nastala zaradi enotnosti in odločenosti ljudi, ki so ne glede na tveganja vsak po svoje izražali in podpirali skupni cilj za varovanje naše državnosti.

»Med tistimi, ki so v prelomnih trenutkih prevzeli odgovornost, so bili pripadnice in pripadniki Teritorialne obrambe, organov za notranje zadeve in milice ter različnih struktur civilne obrambe in družbe. Bili so mame in očetje, hčere in sinovi, sestre in bratje, vnukinje in vnuki, prijateljice in prijatelji, ki so dolžnost do domovine postavili pred lastno varnost, osebne želje in življenjske načrte,« je spomnila.

Vrhunec slovesnosti ob 35. obletnici proslava z dvema govornikoma

Slavnostna seja v DZ. FOTO: Voranc Vogel

Dodala je, da so jih vodili pogum, predanost in globoka vera v pravico slovenskega naroda, da sam odloča o svoji prihodnosti. Prav zaradi njihove neomajne predanosti in požrtvovalnosti pa danes živimo v svobodni državi, ki jo gradimo na temeljih demokracije, vladavine prava, znanja in predvsem odgovornosti, meni.

Predsednica Zveze društev General Maister Lučka Lazarev Šerbec je v izjavi za medije dejala, da dogodki izpred 35 let niso bili prijetni, prisoten je bil tudi strah, kaj se bo zgodilo. »Danes smo pa lahko zelo ponosni, da živimo v takšni lepi državi Sloveniji, verjetno se malo premalo zavedamo, kako je lepa,« je povedala.

Ob prazniku pa si želi, da bi se Slovenija razvijala, da bi bil mir in da bi vsi imeli možnost najti službe. »Da bi znali živeti drug z drugim, sklepati določene kompromise, da bi bili odnosi med ljudmi spoštljivi, solidarni, empatični in da bi pomagali drug drugemu,« je poudarila.

Sprejema so se udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, predsednik DZ Zoran Stevanović, predsednik DS Marko Lotrič, minister za notranje zadeve Franci Matoz in minister za obrambo Valentin Hajdinjak.

Slavnostna seja v DZ. FOTO: Voranc Vogel