Navala kitajskih turistov (še) ne pričakujejo
Belokranjski turizem: Zaradi vremena obiskovalcev ob Kolpi manj – Nova turistična strategija regije v sozvočju z nacionalno
Odpri galerijo
Keltske hiške v kampu v Podzemlju so prava turistična znamenitost. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Metlika, Črnomelj – Deževno vreme, ne nelegalni prehodi migrantov čez mejo je krivo za nekoliko slabši obisk turistov. A belokranjski turistični delavci so z izkupičkom na polovici poletne sezone kljub vsemu zadovoljni.
S tem, ko Kolpa privablja vse več obiskovalcev, raste tudi njena gospodarska vloga, medtem ko je bil njen simbolični pomen povezovanja med narodi vselej zelo prisoten, pravi direktor Razvojnega informacijskega centra (RIC) Bela krajina Peter Črnič. V prvih petih mesecih leta so imeli 12.341 prenočitev (lani 12.368), pri čemer so s 70 odstotki prevladovali domači gostje. Čeprav so policisti v Beli krajini v tem času opazili porast ilegalnih prehodov državne meje – do 22. julija so jih zajeli 1654, od tega 227 samo ta mesec –, migranti meje niso nikoli prečkali na turističnih območjih, kjer so kampi. Kljub temu njihovi lastniki ne nasprotujejo več tehničnim oviram, ki jih je država namestila ob reki, saj bi, kot pravijo, sicer morali ograjo postaviti sami.
Po besedah Gregorja Jevščka iz RIC Bela krajina so lani imeli skoraj 30.000 prenočitev, turisti imajo na voljo 1785 postelj, tri kampe, osem šotorišč in sedem glampingov. Pravi, da si prizadevajo za krepitev obiska tudi zunaj sezone in za podaljšanje bivalne dobe na najmanj tri dni. Za zaposlitev v turizmu bi radi navdušili tudi domačine in razvili turistično ponudbo ter izdelke za zahtevnejše goste z večjo kupno močjo, je še dejal Jevšček.
Tončka Jankovič, lastnica kampa Stari pod v Adlešičih, priznava, da letos zaradi slabega vremena ni toliko obiskovalcev, kot bi si želela, kar pa tistih, ki so prišli, prav nič ne moti. Dejala je, da poleg voženj s čolni in odkrivanja lepot več kot prejšnja leta povprašuejo po kulinarični ponudbi. Od 70 šotorskih prostorov v kampu jih je bilo včeraj zasedenih približno tretjina, na voljo pa ima tudi tri lesene šotore, imenovane belokranjske hise.
Vodja kampa Bela krajina v Podzemlju Petra Pešelj pravi, da se ob slabšem vremenu njihovi gostje kratkočasijo v adrenalinskem parku in v njihovi savni. Kamp, ki lahko sprejme do 300 obiskovalcev, je 80-odstotno zaseden, prevladujejo pa enodnevni gosti.
Prejšnji teden je Črnomelj obiskala kitajska delegacija in njen vodja ter župan mesta Baotou Zhao Jiangtao je presenečen nad lepotami napovedal množičen obisk njegovih meščanov že v prihodnjem letu. Na vprašanje, kako je Bela krajina pripravljena na morebitni prihod večjega števila obiskovalcev, je Črnič odgovoril, da množičnega navala kitajskih turistov ne pričakuje, saj se v turizmu nič ne zgodi čez noč.
»Tudi če bo res prišlo nekaj kitajskih turistov, bo trajalo kar še nekaj časa, da z njimi vzpostavimo poslovno sodelovanje. Iz izkušenj vem, da tuji turisti ne obiščejo zgolj Bele krajine, ampak jim je to odskočna deska za ogled drugih slovenskih turističnih destinacij in podobno bo verjetno tudi s kitajskimi turisti,« je povedal Črnič. Pravi, da v Beli krajini ni hotelov, kamor bi lahko namestili večje število gostov, saj se ponudniki osredotočajo bolj na butični turizem.
Pohvale na račun belokranjskega turizma izrekajo tudi v Slovenski turistični organizaciji. Livija Kovač Konstantinovič je povedala, da se Bela krajina razvija skladno s strategijo slovenskega turizma. »To pomeni, da trajnost dajemo razvojnim in promocijskim aktivnostim in to postavimo na zeleno in zdravo Slovenijo za zahtevnega obiskovalca, ki na svojem dopustu išče več. To označujemo kot petzvezdična doživetja, ki dolgo ostanejo v spominu turistov. Vsaka destinacija tega ne more ponuditi, Bela krajina lahko,« je prepričana Kovač Konstantinovičeva.
Renata Martinčič z gospodarskega ministrstva je povedala, da je turizem v tem delu države premišljen in avtentičen, zato so na javnem razpisu izbrali RIC Bela krajina, ki bo prejel 202.000 evrov nepovratnega denarja za razvoj produktov in promocijo turističnih destinacij. »Veseli smo nove turistične strategije Bele krajine 2018–2022, ki je v sozvočju s turistično strategijo države,« je povedala Martinčičeva.
S tem, ko Kolpa privablja vse več obiskovalcev, raste tudi njena gospodarska vloga, medtem ko je bil njen simbolični pomen povezovanja med narodi vselej zelo prisoten, pravi direktor Razvojnega informacijskega centra (RIC) Bela krajina Peter Črnič. V prvih petih mesecih leta so imeli 12.341 prenočitev (lani 12.368), pri čemer so s 70 odstotki prevladovali domači gostje. Čeprav so policisti v Beli krajini v tem času opazili porast ilegalnih prehodov državne meje – do 22. julija so jih zajeli 1654, od tega 227 samo ta mesec –, migranti meje niso nikoli prečkali na turističnih območjih, kjer so kampi. Kljub temu njihovi lastniki ne nasprotujejo več tehničnim oviram, ki jih je država namestila ob reki, saj bi, kot pravijo, sicer morali ograjo postaviti sami.
Po besedah Gregorja Jevščka iz RIC Bela krajina so lani imeli skoraj 30.000 prenočitev, turisti imajo na voljo 1785 postelj, tri kampe, osem šotorišč in sedem glampingov. Pravi, da si prizadevajo za krepitev obiska tudi zunaj sezone in za podaljšanje bivalne dobe na najmanj tri dni. Za zaposlitev v turizmu bi radi navdušili tudi domačine in razvili turistično ponudbo ter izdelke za zahtevnejše goste z večjo kupno močjo, je še dejal Jevšček.
Vreme jim ni naklonjeno
Tončka Jankovič, lastnica kampa Stari pod v Adlešičih, priznava, da letos zaradi slabega vremena ni toliko obiskovalcev, kot bi si želela, kar pa tistih, ki so prišli, prav nič ne moti. Dejala je, da poleg voženj s čolni in odkrivanja lepot več kot prejšnja leta povprašuejo po kulinarični ponudbi. Od 70 šotorskih prostorov v kampu jih je bilo včeraj zasedenih približno tretjina, na voljo pa ima tudi tri lesene šotore, imenovane belokranjske hise.
Vodja kampa Bela krajina v Podzemlju Petra Pešelj pravi, da se ob slabšem vremenu njihovi gostje kratkočasijo v adrenalinskem parku in v njihovi savni. Kamp, ki lahko sprejme do 300 obiskovalcev, je 80-odstotno zaseden, prevladujejo pa enodnevni gosti.
Kljub kislemu vremenu se obiskovalci predajajo vodnim užitkom v Kolpi, najtoplejši slovenski reki; včeraj je imela v Podzemlju 24 stopinj Celzija. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Butična ponudba pred hotelsko
Kljub kislemu vremenu se obiskovalci predajajo vodnim užitkom v Kolpi, najtoplejši slovenski reki; včeraj je imela v Podzemlju 24 stopinj Celzija. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Prejšnji teden je Črnomelj obiskala kitajska delegacija in njen vodja ter župan mesta Baotou Zhao Jiangtao je presenečen nad lepotami napovedal množičen obisk njegovih meščanov že v prihodnjem letu. Na vprašanje, kako je Bela krajina pripravljena na morebitni prihod večjega števila obiskovalcev, je Črnič odgovoril, da množičnega navala kitajskih turistov ne pričakuje, saj se v turizmu nič ne zgodi čez noč.
»Tudi če bo res prišlo nekaj kitajskih turistov, bo trajalo kar še nekaj časa, da z njimi vzpostavimo poslovno sodelovanje. Iz izkušenj vem, da tuji turisti ne obiščejo zgolj Bele krajine, ampak jim je to odskočna deska za ogled drugih slovenskih turističnih destinacij in podobno bo verjetno tudi s kitajskimi turisti,« je povedal Črnič. Pravi, da v Beli krajini ni hotelov, kamor bi lahko namestili večje število gostov, saj se ponudniki osredotočajo bolj na butični turizem.
Državni denar za razvoj turizma
Pohvale na račun belokranjskega turizma izrekajo tudi v Slovenski turistični organizaciji. Livija Kovač Konstantinovič je povedala, da se Bela krajina razvija skladno s strategijo slovenskega turizma. »To pomeni, da trajnost dajemo razvojnim in promocijskim aktivnostim in to postavimo na zeleno in zdravo Slovenijo za zahtevnega obiskovalca, ki na svojem dopustu išče več. To označujemo kot petzvezdična doživetja, ki dolgo ostanejo v spominu turistov. Vsaka destinacija tega ne more ponuditi, Bela krajina lahko,« je prepričana Kovač Konstantinovičeva.
Renata Martinčič z gospodarskega ministrstva je povedala, da je turizem v tem delu države premišljen in avtentičen, zato so na javnem razpisu izbrali RIC Bela krajina, ki bo prejel 202.000 evrov nepovratnega denarja za razvoj produktov in promocijo turističnih destinacij. »Veseli smo nove turistične strategije Bele krajine 2018–2022, ki je v sozvočju s turistično strategijo države,« je povedala Martinčičeva.
