Navdih Slovenija, vzor Skandinavija
Slovenija je svojo plažno bolezen v preteklosti že doživela in preživela, tveganje, da se ji ponovi, pa je zanemarljivo.
Odpri galerijo
Dodana vrednost bo v turizmu, ki je dokaj nova panoga, še narasla, pravi strokovnjakinja. Foto Blaž Samec
Slovenija se je v preteklosti že soočila s tveganjem plažne bolezni, na katero v svojem delu opozarja hrvaški ekonomist Ivan Kožić. Nova Gorica je v obdobju hitre rasti igralniške skupine Hit doživljala precejšnje težave z iskanjem ustreznih kadrov, ljudi v igralnicah, gostiščih in hotelih so jemali tudi iz kadrovskih bazenov sosednjih pa tudi bolj oddaljenih občin in regij, številni mladi pa so svojo karierno pot že pred začetkom kot samoumevno videli v igralništvu.
»Danes po moji oceni nimamo takšnega ekstremnega primera v Sloveniji. Poleg tega to velja za vse druge panoge, ne le za turizem. Dejstvo pa je, da je dodana vrednost v turizmu še zmeraj pod povprečjem, če jo primerjamo z drugimi gospodarskimi panogami. Hkrati pa je treba vedeti, da dodana vrednost v turizmu raste,« nam je povedala Ljubica Knežević Cvelbar, predavateljica na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki pretežni del svoje akademske dejavnosti posveča turizmu in turističnim strategijam.
Ob tem je opozorila, da je turizem še razmeroma mlada gospodarska panoga, ki se je začela razvijati šele v 60. letih prejšnjega stoletja in bo z razvojem postala še bolj konkurenčna v prihodnje. Napovedi rasti turizma so izjemne, ne le za regijo, ampak na globalni ravni. Raste delež posameznikov, ki imajo razpoložljive dohodke in želijo potovati – posebej v Aziji. In ta val bo gonilo rasti turizma v prihodnje.
Knežević Cvelbarjeva, ki je pomagala pri oblikovanju slovenske turistične strategije, je spomnila, da sta v strategiji kot primer omenjeni tako Avstrija kot Hrvaška, so pa navedeni tudi primeri Nove Zelandije in Škotske. »Navdih v pisanju strategije smo iskali v Sloveniji, strategija pa temelji na trajnostnem razvoju in zeleni podobi Slovenije. Vzor pa so nam velikokrat skandinavske države: Danska in Norveška, zlasti pri snovanju strategij na lokalnih ravneh,« pravi Knežević Cvelbarjeva.
»Danes po moji oceni nimamo takšnega ekstremnega primera v Sloveniji. Poleg tega to velja za vse druge panoge, ne le za turizem. Dejstvo pa je, da je dodana vrednost v turizmu še zmeraj pod povprečjem, če jo primerjamo z drugimi gospodarskimi panogami. Hkrati pa je treba vedeti, da dodana vrednost v turizmu raste,« nam je povedala Ljubica Knežević Cvelbar, predavateljica na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki pretežni del svoje akademske dejavnosti posveča turizmu in turističnim strategijam.
Ob tem je opozorila, da je turizem še razmeroma mlada gospodarska panoga, ki se je začela razvijati šele v 60. letih prejšnjega stoletja in bo z razvojem postala še bolj konkurenčna v prihodnje. Napovedi rasti turizma so izjemne, ne le za regijo, ampak na globalni ravni. Raste delež posameznikov, ki imajo razpoložljive dohodke in želijo potovati – posebej v Aziji. In ta val bo gonilo rasti turizma v prihodnje.
Knežević Cvelbarjeva, ki je pomagala pri oblikovanju slovenske turistične strategije, je spomnila, da sta v strategiji kot primer omenjeni tako Avstrija kot Hrvaška, so pa navedeni tudi primeri Nove Zelandije in Škotske. »Navdih v pisanju strategije smo iskali v Sloveniji, strategija pa temelji na trajnostnem razvoju in zeleni podobi Slovenije. Vzor pa so nam velikokrat skandinavske države: Danska in Norveška, zlasti pri snovanju strategij na lokalnih ravneh,« pravi Knežević Cvelbarjeva.
