Ne le cena, tudi kakovost hrane po šolah različna
Kakovost prehrane v vrtcih in šolah spremlja in zavodom svetuje NIJZ. Njihovo zadnje javno objavljeno poročilo o šolski prehrani navaja, da so otroci vsak dan zavračali zelenjavo, v vzgojno-izobraževalnih zavodih pa so bile ribe premalokrat na jedilnikih, prevečkrat pa pekovski in slaščičarski izdelki, mlečni izdelki z dodanimi sladkorji in večjo vsebnostjo aditivov ter mesni izdelki s homogeno strukturo.
Vendarle pa se kakovost prehrane izboljšuje, smo slišali na nedavnem strokovnem posvetu o prehrani otrok in mladostnikov Zavoda RS za šolstvo. Kot tudi, da nič ne pomaga kakovosten in kakovostno pripravljen obrok, če ga otrok odklanja.
Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo je povedala, da je pri šolski prehrani zelo pomemben že organizacijski vidik, saj vzgojno-izobraževalne ustanove pripravijo 700.000 obrokov na dan. »Drugi vidik je zdravstveni, opredeljen je v smernicah zdravega prehranjevanja. Naslednji vidik pa je vzgojno-izobraževalni. Kajti skrbno pripravljen in kakovosten obrok ne doseže namena, če ga otrok odklanja. Tu so pomembne prehranske navade otrok in mladostnikov, ki jih prinesejo iz domačega okolja,« je dejala Irena Simčič. Dodala je, da je šolska prehrana tako pomembna tudi za privzgojo odnosa do hrane, prehranskih navad …
A šolski jedilniki so zelo različni. Lahko se zgodi, da otroci dobijo za zajtrk čokoladne kroglice, za malico čokoladni rogljiček in pri kosilu še industrijski čokoladni puding. Šolski inšpektorat je od leta 2020 prejel 20 prijav zaradi šolske prehrane, največkrat prav zaradi domnevnih nepravilnosti v sestavi jedilnikov. Kot pojasnjujejo s šolskega inšpektorata, pa za to niso pristojni: »Navedeno preverja v okviru strokovnega spremljanja NIJZ. V obdobju zadnjih dveh let je inšpektorat podal tri pisne predloge NIJZ za strokovno spremljanje, pri čemer pa poudarjamo, da velikokrat že v predhodnem preverjanju pri NIJZ ugotavljamo, da je strokovna spremljava že opravljena.«
Prilagajanje
Rok Poličnik iz NIJZ je na strokovnem posvetu dejal, da so šole dolžne upoštevati smernice: »Se pa nemalokrat dogaja, da se prilagodijo okusu otrok. Današnji otroci so navajeni na take izbire in jim šole verjetno tudi pridejo malo naproti in se včasih tudi kakšen izdelek, ki ni skladen s smernicami, znajde na jedilniku. V sklopu smernic je tudi seznam odsvetovanih živil, to so živila, ki so bogatejša s soljo, sladkorjem, nasičenimi maščobami, aditivi …«
NIJZ v svojem poročilu ugotavlja, da »zavodi pogosto ne vztrajajo dovolj dolgo z zdravju koristnimi izbirami in popustijo željam otrok, ki so pogosto v nasprotju z načeli zdrave prehrane.«
V poročilu so obravnavali 78 vzgojno-izobraževalnih zavodov in ugotovili, da je večina zavodov v jedilnike vključila »polpripravljene, gotove in/ali instant jedi, le 24 odstotkov je takih, ki teh izdelkov sploh ne uporabljajo. V petih odstotkih zavodov se tovrstni izdelki ponujajo več kot enkrat tedensko.« Pohvalili pa so, da je vedno več nesladkanih napitkov in vode.
Omejitve
Ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič pojasnjuje, da je največ odvisno od organizatorja prehrane: »Bistvena razlika je, ali imate na tem delovnem mestu strokovno usposobljenega človeka ali pa nekoga, ki to počne, ker nima dovolj ur. Razlika je tudi, ali imate v kuhinji 14 kuharjev, kot jih imamo mi, ali pa so trije. Pri nas denimo ves krompir sami olupijo. Vse to so pomembne stvari. Dejstvo namreč je, da če otrok je slabo hrano, tudi možgani ne delajo dobro. Je pa res, da tudi pri nas otrokom enkrat na leto pripravimo dunajskega in pomfrit. Ker noben ekstremizem ni dober.«
Tudi NIJZ v poročilu navaja opozorila zavodov, da »veljavni kadrovski normativi in standardi za potrebe uravnotežene sestave jedilnikov za pripravo ustreznih obrokov in varnega izvajanja diet ne zadoščajo več«.
