Ne postanite ujetniki svojih hiš in stanovanj

Za kakovostno in varno bivanje: V stanovanju sta za starejše lahko nevarna kopalnica in stranišče, potem je že na vrsti kuhinja

Objavljeno
21. marec 2019 10.00
Posodobljeno
21. marec 2019 10.47
V Sloveniji kar 87 odstotkov starejših živi v lastnem stanovanju ali hiši, kar pa seveda pogosto ni idealno, zlasti ne za starejše. foto: Mavric Pivk
Z leti vse bolj pešamo in začnemo ugotavljati, katere ovire postajajo vse težje obvladljive. Tako je tudi z bivalnimi prostori, ki so bili navadno urejeni za mlade družine, z veliko stopnicami in številnimi pragovi, ko človek ostari, pa ga take stvari v stanovanju ovirajo.

V Sloveniji kar 87 odstotkov starejših živi v lastnem stanovanju ali hiši, kar izvira še iz časov, ko se je dalo z ugodnimi krediti in zaradi dostopne cene zemljišč graditi hiše za velike družine in za več generacij. V devetdesetih je nato še Jazbinškov zakon omogočil, da so mnogi postali lastniki družbenih stanovanj. Zdi se, da so starejši preskrbljeni, saj jih ima večina svojo streho nad glavo. Vendar mnogi z nizkimi pokojninami težko plačujejo sprotne stroške, kaj šele stroške vzdrževanja. Kljub temu se od svoje nepremičnine težko ločijo in v njej pogosto obtičijo, tudi če je bivališče za starejši par ali vdovo postalo preveliko, neprimerno za bivanje v starosti ali pa je stanovanje v višjem nadstropju bloka brez dvigala.

»Prav ta navezanost in nepripravljenost na spremembe je poglavitni vzrok za nemobilnost starejših pri nas. Raziskava Share, ki spremlja staranje v državah Evropske unije, kaže, da Slovenci po upokojitvi ostanejo v istem bivališču okrog 32 let, v čemer smo evropski rekorderji, medtem ko Švedi, ko se upokojijo, zamenjajo bivališče že po enem letu. Po drugi strani je ta naša posebnost posledica dejstva, da pri nas še ni razvitih dovolj drugih možnosti bivanja starejših, prav tako nimamo ukrepov, ki bi starejše spodbujali k selitvi v njim prilagojeno stanovanje. Zadnja leta vrzel deloma zapolnjujejo oskrbovana stanovanja, vendar jih pri nas v glavnem gradijo za prodajo, premalo pa za dolgoročen in varen najem. Ljudje si namreč na starost večinoma nočejo naprtiti nove nepremičnine,« pojasni Alenka Ogrin z inštituta Antona Trstenjaka, ki se že vrsto let ukvarja z bivanjskimi težavami starejših.
 

Brošuri v pomoč


Slovenci po upokojitvi ostanejo v istem bivališču okrog 32 let, v čemer smo evropski rekorderji, medtem ko Švedi, ko se upokojijo, zamenjajo bivališče že po enem letu.
Ker se tudi zveza društev upokojencev zaveda tega problema, je svojčas sodelovala pri evropskem regionalnem projektu Helps, katerega namen je bil zagotoviti podporo ljudem pri iskanju najboljše rešitve glede bivanja v starosti, upoštevajoč individualne potrebe in okoliščine, prav tako ozaveščati o drugačnih bivalnih oblikah za starejše in spodbujati k bolj fleksibilnemu urejanju bivanja v tretjem življenjskem obdobju.

V okviru projekta so izdali koristni brošuri. Prva, z naslovom Da je skupaj lažje biti sam, prinaša možne rešitve predvsem v razvoju skupnostnih oblik bivanja starejših. Tu so se posvetili socialnim in psihološkim vidikom bivanja v različnih oblikah skupnosti. V drugi, ki ima naslov Majhni posegi za velike učinke, pa so opisani številni praktični posegi, kako pravočasno prilagoditi bivalno okolje za starejše.

Pogosto namreč že z manjšimi posegi in prilagoditvami v stanovanju starejšim omogočimo bistveno bolj varno bivanje, tako da lahko dlje živijo samostojno. Največkrat za to niso potrebna večja gradbena dela z visokimi stroški. Pri nas se žal za take posege pogosto odločamo šele po padcu in poškodbi starejšega, vendar bi bilo to treba narediti že prej. Avtorja brošure Rok Grdiša in Pavel Koltaj ponujata celo vrsto preprostih rešitev, s katerimi zmanjšamo nevarnosti v stanovanju.

image
V kopalnici za večjo varnost namestimo različna držala.
Foto: Zdus

 

Najbolj nevarna je kopalnica


Vsekakor sta v stanovanju najbolj nevarna kopalnica in stranišče, zato je običajno največ sprememb treba narediti tam, potem pa je že na vrsti kuhinja. V kopalnici je pri kopalni kadi nujno namestiti različna držala in po potrebi urediti kopalno desko. Enako velja za prho, torej različna držala, stol za prhanje in dodatne police na primerni višini za odlaganje pripomočkov za prhanje. Z vsem tem se varnost močno poveča. Kopalnico je dobro tudi opremiti z nedrsečo podlogo.

Stranišče je prav tako treba ustrezno prilagoditi. Navadno je straniščna školjka precej nizko postavljena, zato je treba nanjo dati nastavek, da je sedišče višje, kar olajša sedanje in vstajanje. Tudi tu je treba montirati držala, ročaji omogočajo varno sedanje in vstajanje s stranišča. Pri montiranih elementih, kot so ročaji, držala za brisače, zavesa za prho in podobno, je pomembno, da so dovolj močno pritrjeni, da pri morebitnem zdrsu ali padcu pomagajo pri opori. Če je to le mogoče urediti, je priporočljivo, da se vrata v kopalnico in stranišče odpirajo navzven. Če nekdo v teh prostorih pade in se poškoduje, tako lahko pridemo do njega.
 

Naj bo kuhanje varno


Naslednji najbolj nevaren prostor je kuhinja, kjer se zaradi neprimerne razporeditve zgodi veliko nesreč, tudi usodnih. Zlasti starejši se večkrat poškodujejo pri stegovanju in sklanjanju, udarijo se v odprta vratca kuhinjskih omaric ali padejo z nestabilnih predmetov. Večino teh nevarnosti se da preprečiti s preprostimi ukrepi. Pri delu v kuhinji je med drugim priporočljiva uporaba višjega stola, kajti veliko dela lahko opravimo sede.

Glede štedilnika je tako, da sta steklokeramična in indukcijska plošča najbolj primerni, saj omogočata preprosto čiščenje in premikanje posode. Dobro je tudi, da ima samodejni izklop, kar preprečuje nesreče zaradi pozabljivosti. Če je le mogoče, je treba v kuhinji, prav tako pri jedilni mizi, imeti dovolj prostora, da se stanovalci varno gibajo in kuhajo.

Tudi drugi prostori v stanovanju imajo pasti, kjer so bolj verjetni padci in poškodbe. Nevarni so predvsem visoki pragovi, preproge, ki se z leti zvijajo in gubajo, prav tako je treba biti previden, kako so po stanovanju razporejeni kabli vse bolj številnih naprav. Pri vhodu je priporočljiva primerna osvetlitev, na vratih pa ročaj za oporo in lažje odpiranje vrat. V predsobi pa je dobro, da imamo stol ali klop za lažje preobuvanje.

Breme premoženja


Po raziskavi Share je v Sloveniji stanovanjska potrošnja starejših, vključno s stroški kurjave, glede na njihov dohodek, najvišja v Evropi, kar 54 odstotkov. Za primerjavo, na Švedskem je samo 29-odstotna. Za starejše pri nas je to vsekakor veliko breme, saj jim ne ostane dovolj denarja za druge nujne potrebe. Najbolj učinkovito bi lahko zmanjšali stanovanjsko potrošnjo s selitvijo v manjše in za vzdrževanje cenejše stanovanje, a to se pri nas dogaja le izjemoma. Navsezadnje tudi zaradi naslednikov, svojcev, ki čakajo na nepremičnino, kar je po svoje razumljivo, saj je dandanes veliko težje priti do stanovanja kot pred desetletji. A tudi oni bi lahko v lastnem interesu prispevali k stroškom vzdrževanja ali obnove stanovanja priletnega svojca. Ali pa mu plačevali del najemnine, če jim prepusti svoje stanovanje in se preseli v najemno oskrbovano stanovanje ali sobivalno skupnost starejših – obliko bivanja, ki se pri nas šele razvija, pravi Alenka Ogrin.