Ne pozabite na (morebitni zadnji) premik ure
Zimski čas, ki je tudi s Soncem usklajeni čas, bo trajal do zadnje nedelje v marcu oziroma do 25. marca prihodnje leto.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
S premikom urinih kazalcev na zadnjo oktobrsko nedeljo bomo prešli na zimski čas in se poslovili od poletnega obdobja. Premik kazalcev s 3. na 2. uro bo dobrodošel za tiste, ki radi spijo dlje, saj bodo pridobili dodatno uro spanca. Premik ure bo dobro del tudi vsem tekačem, ki se bodo jutri udeležili ljubljanskega maratona, saj bodo lahko podaljšali okrepčilni spanec pred naporno nedeljo.
Glede na načrte evropskih institucij je povsem mogoče, da nam oktobra prihodnje leto ure ne bo treba več premikati.
Zimski čas, ki je tudi s Soncem usklajeni čas, bo trajal do zadnje nedelje v marcu oziroma do 25. marca prihodnje leto.
Nekatere države v Evropi, med njimi je tudi Ciper, premika urinih kazalcev ne izvajajo. Ciprski Grki prestavljajo kazalce na zimski čas, ciprski Turki pa ne. Na otoku torej veljata dva različna časovna pasova. Premikanje ur je v veljavi tudi zunaj EU, vendar pa ga ne uporabljajo Rusija, Kitajska in Japonska.
Prvi premik ure so izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, pripomogel pa naj bi pri zmanjšanju porabe energentov in boljšem izkoristku svetlega dela dneva.
Zagovorniki premika ure poudarjajo, da s tovrstno potezo prihranimo energijo, več svetlobe zmanjša število prometnih nesreč in obseg kriminala, pozitivne učinke naj bi beležilo tudi gospodarstvo. Nasprotniki premika pa menijo, da energetskih prihrankov ni, negativni učinki naj bi se odrazili tudi na biološki uri ljudi.
Podobno menijo tudi v Bruslju. Ocenjujejo namreč, da je danes namen premikanja ure manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.
Glede na načrte evropskih institucij je povsem mogoče, da nam oktobra prihodnje leto ure ne bo treba več premikati.
Zimski čas, ki je tudi s Soncem usklajeni čas, bo trajal do zadnje nedelje v marcu oziroma do 25. marca prihodnje leto.
Nekatere države v Evropi, med njimi je tudi Ciper, premika urinih kazalcev ne izvajajo. Ciprski Grki prestavljajo kazalce na zimski čas, ciprski Turki pa ne. Na otoku torej veljata dva različna časovna pasova. Premikanje ur je v veljavi tudi zunaj EU, vendar pa ga ne uporabljajo Rusija, Kitajska in Japonska.
Prvi premik ure so izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, pripomogel pa naj bi pri zmanjšanju porabe energentov in boljšem izkoristku svetlega dela dneva.
Zagovorniki premika ure poudarjajo, da s tovrstno potezo prihranimo energijo, več svetlobe zmanjša število prometnih nesreč in obseg kriminala, pozitivne učinke naj bi beležilo tudi gospodarstvo. Nasprotniki premika pa menijo, da energetskih prihrankov ni, negativni učinki naj bi se odrazili tudi na biološki uri ljudi.
Podobno menijo tudi v Bruslju. Ocenjujejo namreč, da je danes namen premikanja ure manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.
