
Postanite naročnik | že od 14,99 €

»Moje izhodišče je preprosto – pacient mora postati središče zdravstvenega sistema,« je kandidat za ministra za zdravje Tadej Ostrc poudaril na predstavitvi pred pristojnim parlamentarnim odborom. Med njegovimi prioritetami so izboljšanje upravljanja in organizacije, angažiranje vseh kapacitet, administrativne razbremenitve za boljšo dostopnost.
Ostrc je prepričan, da Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema in da največji problem ni kakovost, ampak dostopnost. »Ne potrebujemo še ene reforme, ampak reorganizacijo,« meni Ostrc. Spomnil je, da je bilo v zdravstveni blagajni lani 5,25 milijarde evrov, letos pa bo skoraj sedem milijard, tudi zaradi staranja prebivalcev in širitve programov. Skoraj štiri milijarde evrov je namenjenih za delovanje velikega in kompleksnega sistema, v katerem je 2000 izvajalcev in dobaviteljev. »A ob tako velikem povečanju denarja ljudje niso dobili večje dostopnosti. Upravičeno pričakujejo boljšo obravnavo,« ocenjuje ministrski kandidat, ki se ne zavzema za rušenje sistema, ampak njegovo stabilizacijo in modernizacijo. »Organizacija je pogosto enako pomembna kot vloženi denar,« je poudaril in ponovil, da cilj ni rezanje pravic, ampak učinkovito upravljanje, da vemo, kaj za svoj denar dobimo. Cilj je tudi manj nepotrebnih pravil in več časa za pacienta: »Manj papirjev in več zdravstva.«
Tadej Ostrc
Demokrati
Rojen: 4. junija 1981
Po izobrazbi je zobozdravnik specialist protetike, z magisterijem politologije in doktoratom znanosti iz biomedicine.
Od leta 2008 je delal v zdravstvu, bil je tudi asistent na Medicinski fakulteti UL.
V Golobovi vladi je bil državni sekretar na ministrstvu za zdravje, ko ga je vodil Danijel Bešič Loredan.
Avgusta leta 2024 se je potegoval za mesto generalnega direktorja ZZZS.
Samo dodatni denar ne bo skrajšal čakalnih dob, nujno je aktivno upravljanje kapacitet. Kot že večkrat je ponovil, da je treba v skrajševanje čakalnih dob vključiti vse razpoložljive resurse pod enakimi pogoji. »Ključno vprašanje ne sme biti ideologija, ampak to, ali pacient pravočasno dobi storitev,« je dejal in dodal, da to ni niti privatizacija niti amerikanizacija.
Poudarek bo tudi na primarni ravni. Več pozornosti bodo namenili deficitarnim območjem, saj dostopnost do storitev ne more biti odvisna od poštne številke, regionalne razlike pa so vse večje. Pomembno se mu zdi dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb, tudi z več fleksibilnosti in variabilnega nagrajevanja: »Dolgoročno sistema ne bodo rešili zakoni, ampak ljudje, ki v njem delajo.«
Slovenija še nima enotnega informacijskega sistema zdravstva. Že v koalicijski pogodbi so napovedali vzpostavitev enotnega, povezljivega in do uporabnika prijaznega informacijskega sistema za boljšo učinkovitost in zmanjšanje administrativnih bremen.
ZZZS je treba modernizirati, organizacijsko in upravljavsko prenoviti v sodobnega, učinkovitega in transparentnega upravljavca sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja in aktivnega kupca storitev. Ključna prioriteta bo tudi reforma upravljanja zdravstvenih zavodov. Uvedli bodo upravljanje na podlagi kazalnikov kakovosti. Koalicijska pogodba predvideva preoblikovanje javnih zavodov v neprofitne javne gospodarske družbe.
Ukvarjali se bodo z absentizmom, ki je bil leta 2025 na rekordni ravni. Slovenski BDP bi bil za odstotek višji, če bi absentizem vrnili na raven leta 2019.
Komentar Dela
Že iz zavez koalicijske pogodbe, v kateri so stranke, ki jo sestavljajo, med cilji navedle popravke zakonodaje in »odpravo najbolj škodljivih ukrepov, ki jih je sprejela prejšnja vlada«, ter tudi »končanje vojne z zdravniki« je očitno, da se bo resor pod vodstvom Tadeja Ostrca povsem odmaknil od smeri, po kateri ga je vodila Valentina Prevolnik Rupel. Jasno je že vnaprej napovedana vzpostavitev zdravstvenega sistema, ki bo omogočil sobivanje javnega in zasebnega. Glede na demografsko sliko bo pritisk na zdravstveno blagajno vse večji, če bo zaživel interventni zakon, ki so ga aktivno podpirali tudi Demokrati, pa utegne Ostrca kot ena prvih nalog doleteti zmanjševanje primanjkljaja.
Komentarji