(Ne)utemeljen poseg države v odvetništvo

Ljubljana - Ustavno sodišče včeraj še ni odločilo v zvezi s predlogom Odvetniške zbornice Slovenije za začasno zadržanje zakona o odvetniški tarifi, ki je začel veljati 1. januarja. Po tem zakonu in po zakonu o odvetništvu, ki je tudi pod ustavnosodno presojo, je odvetniška tarifa določena z zakonom, ki ga sprejema državni zbor, kar po mnenju zbornice predstavlja neutemeljen poseg države v odvetništvo kot z ustavo zagotovljeno samostojno in neodvisno službo.

 

Odvetniško tarifo je pred uveljavitvijo nove zakonodaje, ki je nastala še pod prejšnjim pravosodnim ministrom Lovrom Šturmom, v soglasju s pravosodnim ministrom določala odvetniška zbornica. Po novem pa o tarifi odločajo poslanci. Toda prosto določanje cen storitev je po presoji odvetnikov pomemben del svobodne podjetniške pobude. Opozarjajo, da lahko država to pravico omeji, le če to zahteva javna korist. Da bi šlo za to, pravosodno ministrstvo takrat ni nikjer utemeljilo. V zbornici so pravzaprav prepričani, da je bil eden od temeljnih razlogov za določanje tarife z zakonom prizadevanje države, da bi znižala tiste stroške, ki jih nosi sama. Ti pa so povezani z zastopanjem strank po uradni dolžnosti in brezplačno pravno pomočjo, saj ti primeri v zadnjih letih skokovito naraščajo.

 

Zbornica trdi, da v vseh letih, ko je sama določala tarifo, te nikoli ni zlorabljala, saj se je zavedala, da za nesorazmerno visoke cene odvetniških storitev ne bi dobila soglasja ministra. Ker mora odvetništvo kot pomemben del delovanja celotnega pravosodnega sistema izpolnjevati tudi splošne družbene interese, si je ves čas tudi samo prizadevalo za ohranjanje finančne dostopnosti odvetniških storitev državljanom. Zato nadzorna funkcija države po mnenju odvetnikov ne sme biti določena tako, da se zbornici onemogočata njena samostojnost in neodvisnost.

 

Vsaj do odločitve ustavnega sodišča tako še naprej velja nova odvetniška tarifa, ki po novem ni več določena v točkah, ampak v evrih in v nekaterih primerih bistveno nižja od zdaj veljavne. Se pa lahko seveda odvetnik in stranka dogovorita za višjo ceno. Upravni odbor zbornice je zato sprejel neobvezujoče smernice glede tovrstnih dogovorov, vendar nam njihova vsebina ni znana.

 

Je pa nova odvetniška tarifa že v času sprejemanja spravila na noge skorajda celoten odvetniški ceh. V nekaterih okoljih se stvari še vedno niso pomirile. Tako je koprski območni zbor celo predlagal, da odvetniki ne bi več opravljali zagovorništva po uradni dolžnosti, prav tako pa ne bi več nudili brezplačne pravne pomoči. Predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc nam je pojasnil, da gre za predlog, ki ni uresničljiv.

Iz petkove tiskane izdaje Dela!