Nedelja, po kateri nič ni bilo kot prej

8. aprila 1990 so bile v Sloveniji prve povojne demokratične volitve kot rezultat slovenske pomladi v osemdesetih.

Objavljeno
08. april 2020 06.00
Posodobljeno
08. april 2020 06.46
Na prvih neposrednih strankarskih volitvah v Sloveniji je bilo nekaj nerodnosti in zadreg, z današnjega vidika pa tudi precej ­inovativnih rešitev. FOTO: Joco Žnidaršič
Na današnji dan pred 30 leti je bila ­nedelja. Cvetna nedelja. Dež. Sivo ­vreme. V prostorih krajevnih skupnosti, šol, gasilskih in kulturnih domov po Sloveniji je bilo živahno, bile so prve povojne demokratične volitve. Slavile so opozicijske stranke, združene v Demokratično opozicijo Slovenije (Demos). V Delu smo na naslovnici objavili prispevek »Slovenci so v vrstah na voliščih odpirali novo stran zgodovine«.

Volitve, bile so drugačne od tistih, ki smo jih do takrat poznali (prvič po vojni je bilo glasovanje neposredno in tajno, tudi za stranke), so potekale v dveh krogih 8. in 22. aprila. Demos je dobil približno 54 odstotkov glasov, od drugih strank pa največ Stranka demokratične prenove (prejšnja Zveza komunistov Slovenije), 17 odstotkov. Dobrega pol leta pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, so volitve prinesle zmago opozicije nad kontinuiteto s prejšnjim sistemom.



Bile so zapletene, saj so potekale hkrati na lokalni in republiški ravni, pa tudi najobsežnejše v slovenski zgodovini. Udeležilo se jih je 17 zvez oziroma strank, ki so se potegovale za 240 delegatskih mest v skupščini. Skupščinski sistem (deloma popravljen) je temeljil na ustavi iz leta 1974, stranke so predlagale kandidate v tri zbore: družbenopolitični zbor, zbor občin in združenega dela. V vsakem od teh je bilo po 80 poslancev. Hkrati z volitvami v skupščino so bili izvoljeni tudi štirje člani predsedstva Slovenije (Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl, Dušan Plut, Ivan Oman), za predsednika so se potegovali štirje kandidati. V drugem krogu je zmagal Milan Kučan (s podporo komunistov in socialistov) proti Jožetu Pučniku, ki je nastopal v imenu Demosove koalicije.

Pred 30 leti je na slovenska volišča prišlo 83,5 odstotka volilnih upravičencev.


Ustanovna seja nove skupščine je bila 17. maja 1990, za njenega predsednika bil izvoljen France Bučar. Vlado je sestavil Lojze Peterle, ker so njegovi Krščanski demokrati znotraj Demosa dobili največ glasov. Sedemindvajsetčlanska vlada je bila izvoljena maja 1990.

image
Predsedniška kandidata Milan Kučan in Ivan Kramberger, nekdanji »gastarbajter« v Nemčiji, ki je na volitvah leta 1990 prepričal skoraj 20 odstotkov volivcev. FOTO: Tone Stojko/Muzej novejše zgodovine Slovenije


Gledališke kulise


Na prvih neposrednih strankarskih volitvah je bilo nekaj nerodnosti in zadreg, z današnjega vidika pa tudi precej inovativnih rešitev: nekateri volivci so mislili, da je glasovnica razglas, in so morali še enkrat v kabino, nekaterih imen na volilnem seznamu ni bilo. Ponekod so se ljudje jezili, da so volišča premalo okrašena ali da ljudje predolgo obkrožujejo imena, v kmečke krajevne skupnosti so volivci prinašali celo po­oblastila staršev ... Ker je primanjkovalo volilnih kabin, so te ponekod nadomestile kar sobe v občinskih hišah ali pa so problem rešile kulise domačega gledališča. Kjer je bilo volivcev preveč, so nekoliko podaljšali volitve, kjer so bili bolj zgodnji in so glasovali že vsi, so volišča sredi dneva zaprli.

image
Volitve 8. aprila 1990 so bile drugačne od tistih, ki smo jih Slovenci do takrat poznali; prvič po vojni smo glasovali neposredno in tajno, tudi za stranke. FOTO: Tone Stojko/Muzej novejše zgodovine Slovenije


V osrednje novinarsko središče v Cankarjevem domu v Ljubljani je prišlo 71 tujih novinarjev, ki so ugotavljali, da je volilni postopek precej zapleten, in se spraševali, kaj se bo zgodilo z jugoslovansko federacijo in Slovenijo z dvema milijonoma prebivalcev. »Volitve, ki bi lahko bile začetek zasuka za celotno Jugoslavijo in take, da bi tej deželi med Vzhodom in Zahodom dovolile brez dramatiziranja izstopiti iz štiridesetih let samoupravnega komunizma,« so nedeljski volilni dan v Sloveniji opisali v rimskem dnevniku Il Messaggero.

image
Ker je primanjkovalo volilnih kabin, so te ponekod nadomestile kar sobe v občinskih hišah ali pa so problem rešile kulise domačega gledališča. FOTO: Zoran Vogrinčič