Nedolžno energijo bi iskali zaman

Pogovor s Krešimirjem Kvaternikom: Nasprotniki trdijo, da HE znižujejo gladino podtalnice, a HE Brežice je dokaz za nasprotno

Objavljeno
18. junij 2019 06.00
Posodobljeno
18. junij 2019 06.00
Krešimir Kvaternik, direktor projektov na ljubljanskem IBE, pravi, da ni bojazni, da bomo zaradi HE poslabšali stanje podtalnice.
Foto Osebni Arhiv
Ljubljana – Nasprotniki gradnje hidroelektrarn (HE) na Muri in Savi vztrajajo, da te nevarno znižujejo gladino podzemnih vod. Domnevno negativni vpliv HE na podtalnico je postal eden glavnih argumentov naravovarstvenikov, ki ga Krešimir Kvaternik, direktor projektov ljubljanskega IBE in projektant HE z dolgoletnimi izkušnjami, spodbija z vprašanjem: »Ali je mogoče, da je podzemna voda v območju HE Brežice toliko drugačna od tiste ob Muri, da se je po polnitvi akumulacijskega bazena dvignila, ob Muri pa naj bi se zaradi postavitve HE Hrastje znižala in ogrozila preskrbo z vodo 60.000 ljudi?«
 

Padca podtalnice v primeru HE na Muri si najbrž naravovarstveniki niso kar izmislili?

To je navedeno v strokovnih podlagah za prostorske akte. Izdelan je bil hidrogeološki model, po katerem bi se gladina podzemne vode po izgradnji HE Hrastje znižala, a jo je z določenimi ukrepi možno ohraniti na današnji ravni. Modela ne poznam, a se sprašujem, katere parametre so uporabili za izračune, da so rezultati takšni, kot so. S podobnim modelom za HE Brežice je bil napovedan dvig gladine podzemne vode, kar se je dejansko tudi zgodilo brez večjih odstopanj od napovedi. Na osnovi matematičnega modela so bili določeni ukrepi, drenažni kanali in nadvišanja terena, s katerimi je gladina podzemne vode ohranjena na globini najmanj 1,5 metra pod površino terena. Zaradi dviga podzemne vode se je voda ponovno pojavila v mrtvih rokavih na desnem bregu Save, kjer so se včasih kopali otroci in ženske prale perilo, kasneje pa je struga zaradi znižanja podtalnice presušila. Zdaj so se tu naselili labodi, sčasoma pa bodo ponovno postali primeren habitat za različne organizme. Potok Močnik, pritok Save, je bil v dolžini nekaj kilometrov toliko časa suh, da so v njegovi strugi zrasla drevesa. Naj omenim, da je v pogojih za izgradnjo HE Brežice zapisano, da je v potoku treba ohraniti populacijo rakov, rib in drugih vodnih organizmov ...  A drevesa v strugi so bila dokaz, da so v tem delu Močnika pred HE Brežice dolgo časa živeli večinoma le zajci in lisice. Po zajezitvi bazena HE Brežice je struga potoka Močnik spet polna vode. Dvig podzemne vode je omogočil tudi izvedbo dveh mokriščnih nadomestnih habitatov. Bojazni, da bomo z izgradnjo HE pokvarili podtalnico, ni.


Kako pa kaže Muri?

Za izboljšanje stanja ob Muri predlagajo, da se s pragovi dvigne gladino vode v strugi in se tako bogati podzemno vodo ter doseže dobro stanje v mokriščnih območjih ob Muri. A ta ukrep ima negativen vpliv na poplavno varnost, ker bi se s pragovi dvignila tudi gladina visoke vode in bi morali dograjevati protipoplavne nasipe. V primeru izgradnje HE je možno ohranjati tako poplavno varnost kot vodni režim v poplavnih gozdovih, vzdrževati ustrezno raven podzemne vode in zagotavljati tudi vodo v strugah, rokavih in mokriščih ob Muri. Pri rešitvi brez elektrarn bomo potrebovali sredstva za izgradnjo in vzdrževanje objektov in ureditev; zagotovili jih bomo davkoplačevalci. V primeru izgradnje HE je zagotovljen tako denar za investicijo kot za vzdrževanje iz koncesnine in vodnega prispevka.
 

Muraši zagovarjajo revitalizacijo rečne struge s prodom.

Ukrep, ki ga že izvajajo Avstrijci na levem bregu mejne Mure, bo le za krajši čas omilili problem poglabljanja Mure. Ideja, da bi strugo Mure osvobodili utrditev (danes so bregovi Mure večinoma utrjeni in to ne samo s kamnom ampak tudi z betonskimi bloki) in ji ponovno omogočili erozijo brežin in vijuganje, je morda privlačna, a bi povzročila kopico drugih problemov. Prostora za meandriranje struge je le med visokovodnimi nasipi, ki bi jih bilo treba dodatno varovati, sčasoma bi tudi proda zmanjkalo in bi ga bilo treba pripeljati od drugod. A v tem primeru potrebuješ zelo veliko gramoznico … Kakorkoli, potrebna bi bila precejšnja sredstva za dolgoročno vzdrževanje dobrega stanja. Poleg tega bi takšno ohranjanje prodonosnosti spremenilo današnji videz pokrajine ob Muri, ki ne bi bila podobna pokrajini iz časov, preden so jo začeli regulirati in spreminjati vodni režim, posledično pa tudi pokrajino. Ko je Mura vijugala, so nastajali rokavi in mrtvi rokavi, v katerih je voda stala. Osnovni proces, ki oblikuje reko in pokrajino ob njej, je vodna dinamika, ki je z regulacijami popolnoma spremenjena. Novi rokavi ne nastajajo, stari se ob poplavah počasi zasipajo. Ko se je zaradi prekinitve transporta proda struga poglobila in gladina podzemne vode znižala, so se rokavi osušili, prav tako ob nadaljevanju poglabljanja grozi uničenje poplavnih gozdov. Dolgoročno je poglabljanje možno stabilizirati s pragovi. A kako zagotoviti financiranje in vzdrževanje teh ukrepov? Če imaš proizvajalca energije, je breme njegovo. V Sloveniji so vsi veliki proizvajalci električne energije v državni lasti. Za gradnjo HE na naših rekah torej ne stoji velik kapital, kot trdijo nasprotniki gradnje hidroelektrarn, temveč vsi, ki plačujemo položnice za elektriko.  

image
Blanca, 03.07.2009, minilo leto od tragedije na reki Savi pri HE Blanca. Foto: Marko Feist Foto


In te naj bi brez HE šle v nebo?

Elektroenergetski sistem v Sloveniji temelji na velikih proizvajalcih elektrike, to je velikih in srednjih proizvodnih objektih, in bo hrbtenico sistema predstavljal tudi v prihodnosti, ko bodo velik del električne energije proizvedli mali, razpršeni dobavitelji povezani v »pametno« omrežje. Tak sistem je lahko obvladljiv in zagotavlja  tudi ustrezno kakovost dobave elektrike – t. i. sistemske storitve. Poseben problem je sistemska rezerva. Slovenija jo zakupuje v tujini. Velik problem bo nastal v primeru povečanja potrebe po uvozu elektrike. Ni pričakovati, da bo kdo pripravljen uničevati svojo naravo in obremenjevati okolje s proizvodnjo elektrike, da jo bo dajal nam. Ta elektrika bo zelo draga in naše gospodarstvo jo bo brez tektonskih sprememb težko preneslo. Poleg tega je dobava elektrike v tujini odvisna od razpoložljivosti prenosnih zmogljivosti v tujini, ki niso vedno na voljo. Zato je samooskrba nujna in je vsaka HE  v seštevku pozitivnih in negativnih vplivov velik plus za brezogljično družbo. Spodnjesavska veriga po moči predstavlja več kot tretjino Nuklearne elektrarne Krško. A veriga mora biti sklenjena in projekt zaključen, kar se bo zgodilo šele z izgradnjo HE Mokrice, ki ima kot zadnja v nizu vlogo izravnalnega bazena. Po nekaterih virih bi bilo mogoče v Sloveniji s sončno energijo pokriti okrog 40 odstotkov porabe električne energije, 60 odstotkov je bo treba dobiti iz drugih virov. Vetrna energija v Sloveniji nima veliko možnosti za večjo proizvodnjo in ko bomo črtali premog, nam bo ostala predvsem hidroenergija, o jedrski pa tudi ni konsenza …


Drugi argument nasprotnikov gradnje HE je varčevanje.

Posledica avtomatizacije industrije in prehoda na nove tehnologije je povečana poraba elektrike. Če zapremo Impol, Štore, Ruše, vse velike porabnike in prihranimo tretjino električne energije, smo z današnjim porastom porabe elektrike v približno desetih, petnajstih letih na isti točki. Kaj pa takrat? In smo spet pri novih objektih ali pa pri ustavitvi nadaljnje rasti, kar ni samo problem energetikov in Slovenije. Objekt spraviti v prostor in ga zgraditi, zahteva najmanj desetletje. Torej moramo že zdaj razmišljati, od kod bomo dobivali elektriko čez deset let. Gradnja HE se upočasnjuje, usoda TEŠ je dokaj meglena, če ne oblačna, tudi nuklearki se bo iztekla življenjska doba …To le potrjuje tezo, da je treba zgraditi nove energetske brezogljične objekte, čeprav bo to morebiti vplivalo na stanje rib v Savi ... Če bomo nadaljevali s toplogrednimi izpusti, bodo čez nekaj časa v Savi živele tropske ribe (ali nobene), morda celo Save več ne bo, in ne bo več razprav, ali bomo na njej kar koli gradili. To je sicer pretiravanje, a če držijo napovedi klimatologov, je vsak brezogljični energetski vir dragocen. Posebej ker zadnji podatki kažejo na pešanje rasti izgradnje obnovljivih virov energije v svetu. S tega vidika lahko zagovarjamo tudi nuklearke, v celotni zgodovini so kumulativno kljub dvema hudima katastrofama še vedno povzročile bistveno manj škode Zemlji in ljudem kot vse termoelektrarne in industrija skupaj.

image
V Krški vasi končujejo nasipe, a poglabljanja Krke pri sotočju s Savo ne morejo zaključiti, dokler ne bo izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice. Tako je Krška vas v primeru visokih vod še vedno ogrožena. Foto Tanja Jakše Gazvoda

 

Kakšno alternativo ima torej Slovenija?


image
Krešimir Kvaternik: »Za gradnjo HE na naših rekah ne stoji velik kapital, kot trdijo naravovarstveniki, temveč vsi, ki plačujemo elektriko s položnicami.« Foto Osebni Arhiv
Če se bodo toplogredni izpusti nadaljevali, bodo v Savi kmalu tropske ribe (ali nobenih), morda celo Save ne bo več, da bi na njej gradili HE.


Slovenija je že niz let neto uvoznik elektrike, razen eno leto v času gospodarske krize, trenutno je odvisnost od uvoza približno 10- do 20-odstotna. Iz primerjave indeksov rasti BDP in porabe električne energije v zadnjih letih je jasno vidna neposredna soodvisnost. Rast porabe elektrike z določenim zamikom sledi rasti BDP. Torej bomo kmalu morali poskrbeti za nove vire … ali za uvoz, vsekakor pa tudi za varčevanje ... Noben ukrep sam po sebi ne bo rešil problemov oskrbe z električno energijo, ki ni problem le energetike, ampak tudi okolja, gospodarstva, prometa in še česa ... V Sloveniji bo treba trezno razmisliti, kakšne so sploh naše realne možnosti. Žal še nimamo strategije, ki bi pokazala, kako naprej.