Neetično je zapirati družbo zaradi tistih, ki se ne cepijo
Če bo v javnem sektorju cepljenje obvezno, bodo tudi v podjetjih ravnali tako.
Odpri galerijo
Želimo si, da bi se lahko tisti, ki imajo potrdilo PCT gibali bolj svobodno kot tisti, ki ga nimajo, pravi izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček.
Foto Matej Družnik
Četrti val epidemije je tu. Matematični izračuni kažejo, da bo virus jeseni dobil močnejši zamah kot lani, v bolnišnicah bo še več bolnikov in zdravstvo bo ponovno ohromljeno. Kako ravnati? Poleg že preizkušenega recepta, da virusu preprečimo širjenje z ustavitvijo javnega življenja, imajo mnogi tudi drugačne predloge. Kakšne?
Za gospodarstvo je vsekakor najpomembneje, da bo lahko tudi v času četrtega vala epidemije delovalo normalno. Toda – kot pravi Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije – če se bo virus širil med prebivalstvom, bo seveda dosegel tudi podjetja. Meni, da je treba dosledno upoštevati pogoje in potrdilo PCT in da bo le v tem primeru manj okuženih, življenje in delo pa bosta lahko tekla kolikor toliko normalno.
»Želimo si, da bi potrdilo PCT imelo dejansko veljavo in bi se lahko tisti, ki ga imajo, gibali bolj svobodno kot tisti, ki ga nimajo. Na primer: na avtobus lahko vstopi le, kdor izpolnjuje pogoje PCT,« meni Mitja Gorenšček. Kako bi to dosegli?
»Dobro bi bilo, če bi država za področja, za katera je pristojna, čim prej uzakonila obvezo PCT in da bi za okolja, v katera ne more poseči, priporočila enako ravnanje,« je dejal. Na Gospodarski zbornici Slovenije še zmeraj ravnajo, kot je vlada priporočila v drugem valu: ob vstopu v stavbo receptor vsakomur izmeri vročino, vstopajoči si mora razkužiti roke in nadeti masko. Nošenje maske je obveza v vseh prostorih GZS, razen takrat, ko vedo, da vsi prisotni v prostoru izpolnjujejo pogoje PCT.
Delodajalci ne morejo zahtevati od zaposlenih, da se cepijo, saj pravne podlage tega ne dopuščajo, pojasni. Toda: »Primerna podlaga za ukrepanje delodajalcev bi bila pravica, da delodajalec sam odloča, s kakšnimi ukrepi bo zagotavljal varovanje zdravja v podjetju. To je lahko pomembno tako z vidika varovanja zdravja zaposlenih kot z vidika varovanja zdravja potrošnikov,« je dejal Mitja Gorenšček.
Sogovorec poudarja, da se gospodarstvo ne vmešava v epidemiološko in medicinsko stroko: kakor bodo priporočili in svetovali, tako jeseni bo. Vsekakor si v gospodarstvu ne želijo zapiranja, ker »je tako za spopadanje z epidemijo kot za okrevanje po njej zelo pomembno, v kakšnem stanju je gospodarstvo«.
Igor Muževič, družinski zdravnik in predsednik sindikata Praktik.um je prepričan, da je treba ljudem omogočiti, da so povsem odgovorni sami zase. Meni, da zmogljivosti in ohranjanje zdravstva ne smejo narekovati ponovne zaustavitve življenja, saj otrokom in mladim ne smemo odvzeti še enega leta življenja.
»Lani še ni bilo cepiva in je bilo treba sprejeti močne ukrepe za zajezitev epidemije. Letos imamo rešitev: to je celjenje. Vsak se lahko cepi brezplačno in se zavaruje. Cepljeni zbolijo veliko manj pogosto, tudi potek bolezni je praviloma blažji, bolnišnična oskrba je redkeje potrebna. Med tistimi, ki niso cepljeni, bo okužb, tudi hudih potekov bolezni veliko,« je dejal sogovornik.
Če bo prišlo do veliko večjega števila obolelih kot v drugem in tretjem valu - prvi izračuni napovedi četrtega vala to kažejo - za vse ne bo prostora v bolnišnicah. Sogovornik zato predlaga, da se pripravijo tudi covid centri: »Predlagam, da se za množico okuženih, neodvisno od cepilnega statusa pripravi covid centre, ter da vsi okuženi, ki potrebujejo kisik, preživijo čas bolezni tam, bolnišnice pa ostanejo brez covid bolnikov in delujejo normalno za vse druge bolnike,« je dejal Muževič, ki meni, da si Slovenija ne more več privoščiti, da bi vse podredila zdravstvenemu sistemu.
»Zdaj, ko je cepljenje dostopno za vse, je visoko neetično zapirati družbo in kaznovati zaradi tistih, ki se ne cepijo, tudi otroke in mladino. Zaradi zaščite zdravstvenega sistema ne smemo uničiti družbe. Če imaš v življenju same slabe možnosti, se je treba odločiti za najmanj slabo. V tem trenutku je zagotovo najmanj slabo, da se vsi ljudje cepijo. Odločajo se med velikim tveganjem, da bodo zboleli za covidom in imeli hud potek bolezni ali bodo celo umrli, in med majhnim tveganjem, ki ga prinaša cepljenje,« pojasnjuje zdravnik.
V domovih starejših občanov – sogovorec dela v DSO Kamnik – so vsi stanovalci cepljeni, prav tako vsi zdravniki. »Težav nimamo, vsakdo lahko pride do zdravnika ali kogarkoli drugega brez ovir,« pripoveduje iz svoje prakse. Kaj naj jeseni odloči vlada?
»Če bi bil jaz vlada, bi rekel: Vsak je odgovoren zase. Ni se vam treba cepiti. Družbo bomo sprostili in vzpostavili covid centre v dvoranah, v katerih bomo po realnih možnostih, ki v državi obstajajo, skrbeli za okužene, ne pa po nekih znanstveno-fantastičnih željah. Zmogljivosti zdravstva niso vsemogočne in tega se je treba zavedati,« je dejal sogovorec.
Za več svobode s PCT
Za gospodarstvo je vsekakor najpomembneje, da bo lahko tudi v času četrtega vala epidemije delovalo normalno. Toda – kot pravi Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije – če se bo virus širil med prebivalstvom, bo seveda dosegel tudi podjetja. Meni, da je treba dosledno upoštevati pogoje in potrdilo PCT in da bo le v tem primeru manj okuženih, življenje in delo pa bosta lahko tekla kolikor toliko normalno.
Mitja Gorenšček. izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije: Dobro bi bilo, če bi država za področja, za katera je pristojna, čim prej uzakonila obvezo PCT in da bi za druga okolja priporočila enako ravnanje. FOTO Leon Vidic
»Želimo si, da bi potrdilo PCT imelo dejansko veljavo in bi se lahko tisti, ki ga imajo, gibali bolj svobodno kot tisti, ki ga nimajo. Na primer: na avtobus lahko vstopi le, kdor izpolnjuje pogoje PCT,« meni Mitja Gorenšček. Kako bi to dosegli?
Uzakoniti obvezo PCT
»Dobro bi bilo, če bi država za področja, za katera je pristojna, čim prej uzakonila obvezo PCT in da bi za okolja, v katera ne more poseči, priporočila enako ravnanje,« je dejal. Na Gospodarski zbornici Slovenije še zmeraj ravnajo, kot je vlada priporočila v drugem valu: ob vstopu v stavbo receptor vsakomur izmeri vročino, vstopajoči si mora razkužiti roke in nadeti masko. Nošenje maske je obveza v vseh prostorih GZS, razen takrat, ko vedo, da vsi prisotni v prostoru izpolnjujejo pogoje PCT.
Delodajalci ne morejo zahtevati od zaposlenih, da se cepijo, saj pravne podlage tega ne dopuščajo, pojasni. Toda: »Primerna podlaga za ukrepanje delodajalcev bi bila pravica, da delodajalec sam odloča, s kakšnimi ukrepi bo zagotavljal varovanje zdravja v podjetju. To je lahko pomembno tako z vidika varovanja zdravja zaposlenih kot z vidika varovanja zdravja potrošnikov,« je dejal Mitja Gorenšček.
Sogovorec poudarja, da se gospodarstvo ne vmešava v epidemiološko in medicinsko stroko: kakor bodo priporočili in svetovali, tako jeseni bo. Vsekakor si v gospodarstvu ne želijo zapiranja, ker »je tako za spopadanje z epidemijo kot za okrevanje po njej zelo pomembno, v kakšnem stanju je gospodarstvo«.
Sprostiti državo
Igor Muževič, družinski zdravnik in predsednik sindikata Praktik.um je prepričan, da je treba ljudem omogočiti, da so povsem odgovorni sami zase. Meni, da zmogljivosti in ohranjanje zdravstva ne smejo narekovati ponovne zaustavitve življenja, saj otrokom in mladim ne smemo odvzeti še enega leta življenja.
Igor Muževič, družinski zdravnik, predsednik sindikata Praktik.um:
Zaradi zaščite zdravstvenega sistema ne smemo uničiti družbe.
Zaradi zaščite zdravstvenega sistema ne smemo uničiti družbe.
»Lani še ni bilo cepiva in je bilo treba sprejeti močne ukrepe za zajezitev epidemije. Letos imamo rešitev: to je celjenje. Vsak se lahko cepi brezplačno in se zavaruje. Cepljeni zbolijo veliko manj pogosto, tudi potek bolezni je praviloma blažji, bolnišnična oskrba je redkeje potrebna. Med tistimi, ki niso cepljeni, bo okužb, tudi hudih potekov bolezni veliko,« je dejal sogovornik.
Če bo prišlo do veliko večjega števila obolelih kot v drugem in tretjem valu - prvi izračuni napovedi četrtega vala to kažejo - za vse ne bo prostora v bolnišnicah. Sogovornik zato predlaga, da se pripravijo tudi covid centri: »Predlagam, da se za množico okuženih, neodvisno od cepilnega statusa pripravi covid centre, ter da vsi okuženi, ki potrebujejo kisik, preživijo čas bolezni tam, bolnišnice pa ostanejo brez covid bolnikov in delujejo normalno za vse druge bolnike,« je dejal Muževič, ki meni, da si Slovenija ne more več privoščiti, da bi vse podredila zdravstvenemu sistemu.
Igor Muževič: Zdaj, ko je cepljenje dostopno za vse, je visoko neetično zapirati družbo in kaznovati zaradi tistih, ki se ne cepijo, tudi otroke in mladino.
»Zdaj, ko je cepljenje dostopno za vse, je visoko neetično zapirati družbo in kaznovati zaradi tistih, ki se ne cepijo, tudi otroke in mladino. Zaradi zaščite zdravstvenega sistema ne smemo uničiti družbe. Če imaš v življenju same slabe možnosti, se je treba odločiti za najmanj slabo. V tem trenutku je zagotovo najmanj slabo, da se vsi ljudje cepijo. Odločajo se med velikim tveganjem, da bodo zboleli za covidom in imeli hud potek bolezni ali bodo celo umrli, in med majhnim tveganjem, ki ga prinaša cepljenje,« pojasnjuje zdravnik.
Vsi cepljeni - brez težav
V domovih starejših občanov – sogovorec dela v DSO Kamnik – so vsi stanovalci cepljeni, prav tako vsi zdravniki. »Težav nimamo, vsakdo lahko pride do zdravnika ali kogarkoli drugega brez ovir,« pripoveduje iz svoje prakse. Kaj naj jeseni odloči vlada?
»Če bi bil jaz vlada, bi rekel: Vsak je odgovoren zase. Ni se vam treba cepiti. Družbo bomo sprostili in vzpostavili covid centre v dvoranah, v katerih bomo po realnih možnostih, ki v državi obstajajo, skrbeli za okužene, ne pa po nekih znanstveno-fantastičnih željah. Zmogljivosti zdravstva niso vsemogočne in tega se je treba zavedati,« je dejal sogovorec.
