Koprska OVK zavrnila Popovičev ugovor, Bržan ostaja župan
Število glasov se je sicer spremenilo, ne pa tudi izid, tako da Bržan ostaja župan.
Odpri galerijo
Boris Popovič. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Koprska občinska volilna komisija (OVK) je v celoti zavrnila tako ugovor Borisa Popoviča kot ugovor Aleša Bržana, je po seji povedal predsednik OVK Miloš Senčur. Število glasov se je sicer spremenilo, ne pa tudi izid, tako da Bržan ostaja župan.
Kot je po več kot sedemurni seji povedal Senčur, je komisija oba ugovora v celoti zavrnila. »To pomeni, da imata oba vložnika ugovorov možnost na to odločitev vložiti pritožbo na občinski svet, in sicer rok je do začetka konstitutivne seje novega občinskega sveta,« je dodal.
Poleg ugovora Popoviča, ki je zahteval ponovno štetje vseh glasov na vseh voliščih, je tudi Bržan vložil ugovor zaradi neskladja med zapisniki in volilnimi imeniki.
Čeprav izid ostaja isti, se je razlika v številu glasov med kandidatoma spremenila, in sicer rahlo Bržanu v prid. To se je zgodilo kljub zavrnitvi ugovorov, saj so na OVK pretresali navedbe iz ugovora, da so te navedbe lahko preizkusili, pa so morali opraviti tudi štetje na enem od volišč.
Bržan torej po odločitvi komisije ostaja župan: »To je dokončna odločitev volilne komisije, ki jo mora spraviti še v tako imenovano poročilo OVK, za katero pa imamo čas do sobote v tem tednu.«
Neuradno je Bržan sicer po ponovnem štetju dobil 17 glasov več od Popoviča.
Popovičev odvetnik Franci Matoz je poudaril, da so z ugovorom dokazali, da so napake mogoče. »Napake so bile odkrite, niso sicer spremenile volilnega izida, vendar so se potrdile moje trditve, da so bile pri delu volilnih odborov storjene napake,« je nadaljeval.
Glede na to, da so bile nekatere napake očitne, volilni odbor pa je v celoti zavrnil ugovor, se bo zdaj posvetoval s Popovičem, ali bodo proti tej odločitvi vložili pritožbo, še prej pa bo počakal na obrazložen sklep OVK.
Po njegovem bi komisija sicer, če so ugotovljene nepravilnosti pri delu volilnih odborov takšne, da bi lahko vplivale na izid volitev, lahko razveljavila izide posameznega volišča, ne pa jih kar sama popravljala.
Ugotovljeno je namreč bilo, da najmanj enemu volivcu ni bilo omogočeno glasovanje na domu. Najmanj ena oseba ni mogla glasovati, na več voliščih pa sta se število glasovnic, ki jih je prejel volilni odbor, in število oddanih glasovnic na dan volitev razhajali.
Popovič ima sicer še vedno možnost pritožbe na občinski svet na dan ustanovne seje, ko se potrjujejo mandati. Če niti mestni svet ne odloči v prid kandidatu, se ta lahko v osmih dneh pritoži še na upravno sodišče, ki mora o pritožbi odločiti v 30 dneh. Do končne odločitve upravnega sodišča bi občino v tem času vodil najstarejši občinski svetnik.
Zanimivo je, da je bilo na 82 voliščih v občini kar 77 zaupnikov iz štaba Aleša Bržana in samo deset zaupnikov iz štaba Borisa Popoviča, kar dokazuje nesorazmerno večje zaupanje Borisa Popoviča imenovanim volilnim odborom. V javnosti se je vnela tudi razprava o tem, ali je prav, da se javno objavljajo imena članov občinske komisije in njihove funkcije. Podporniki Borisa Popoviča so menili, da je imelo takšno javno objavljanje imen nezaslišan pritisk na člane volilne komisije, drugi pa so bili prepričani, da imena morajo biti javna in da je pritisk javnosti, ki zahteva objektivno in strokovno delo, v takšnih primerih nujen.
Koprska občinska volilna komisija je imela vsaj tri možnosti: ugovorom bi lahko ugodila v celoti in vse glasove vsaj še enkrat preštela in pregledala vse zapisnike. Ugovorom bi lahko delno ugodila in bi štela glasove in pregledovala le posamezna volišča. Vendar je vse ugovore zavrnila. V vsakem primeru bil morala končno poročilo podati do sobote. Če bi komisija po ponovnem pregledu ugotovila večje kršitve in jih s ponovnim štetjem ne bi bilo mogoče odpraviti, bi lahko zahtevala ponovno glasovanje v posameznih okrajih ali v celotni občini. Seveda pa imata oba kandidata za župana možnost pritožbe na odločitev OVK, najprej na mestni svet, kasneje na upravno sodišče.
Konstitutivno sejo novega občinskega sveta bi moral v desetih dneh od drugega kroga volitev sklicati stari župan. Če tega ne stori, jo lahko skliče predsednik občinske volilne komisije. Če še zmeraj ne bi bilo jasno, kdo je župan, bi bilo vodenje mestnega sveta začasno zaupano najstarejšemu svetniku. Tako je bilo tudi v primeru izolskega občinskega sveta leta 2006.
Kot je po več kot sedemurni seji povedal Senčur, je komisija oba ugovora v celoti zavrnila. »To pomeni, da imata oba vložnika ugovorov možnost na to odločitev vložiti pritožbo na občinski svet, in sicer rok je do začetka konstitutivne seje novega občinskega sveta,« je dodal.
Poleg ugovora Popoviča, ki je zahteval ponovno štetje vseh glasov na vseh voliščih, je tudi Bržan vložil ugovor zaradi neskladja med zapisniki in volilnimi imeniki.
Čeprav izid ostaja isti, se je razlika v številu glasov med kandidatoma spremenila, in sicer rahlo Bržanu v prid. To se je zgodilo kljub zavrnitvi ugovorov, saj so na OVK pretresali navedbe iz ugovora, da so te navedbe lahko preizkusili, pa so morali opraviti tudi štetje na enem od volišč.
Bržan torej po odločitvi komisije ostaja župan: »To je dokončna odločitev volilne komisije, ki jo mora spraviti še v tako imenovano poročilo OVK, za katero pa imamo čas do sobote v tem tednu.«
Neuradno je Bržan sicer po ponovnem štetju dobil 17 glasov več od Popoviča.
Aleš Bržan. FOTO: Jože Suhadolnik
Popovičev odvetnik Franci Matoz je poudaril, da so z ugovorom dokazali, da so napake mogoče. »Napake so bile odkrite, niso sicer spremenile volilnega izida, vendar so se potrdile moje trditve, da so bile pri delu volilnih odborov storjene napake,« je nadaljeval.
Glede na to, da so bile nekatere napake očitne, volilni odbor pa je v celoti zavrnil ugovor, se bo zdaj posvetoval s Popovičem, ali bodo proti tej odločitvi vložili pritožbo, še prej pa bo počakal na obrazložen sklep OVK.
Po njegovem bi komisija sicer, če so ugotovljene nepravilnosti pri delu volilnih odborov takšne, da bi lahko vplivale na izid volitev, lahko razveljavila izide posameznega volišča, ne pa jih kar sama popravljala.
Ugotovljeno je namreč bilo, da najmanj enemu volivcu ni bilo omogočeno glasovanje na domu. Najmanj ena oseba ni mogla glasovati, na več voliščih pa sta se število glasovnic, ki jih je prejel volilni odbor, in število oddanih glasovnic na dan volitev razhajali.
Popovič ima sicer še vedno možnost pritožbe na občinski svet na dan ustanovne seje, ko se potrjujejo mandati. Če niti mestni svet ne odloči v prid kandidatu, se ta lahko v osmih dneh pritoži še na upravno sodišče, ki mora o pritožbi odločiti v 30 dneh. Do končne odločitve upravnega sodišča bi občino v tem času vodil najstarejši občinski svetnik.
Imena članov OVK
Zanimivo je, da je bilo na 82 voliščih v občini kar 77 zaupnikov iz štaba Aleša Bržana in samo deset zaupnikov iz štaba Borisa Popoviča, kar dokazuje nesorazmerno večje zaupanje Borisa Popoviča imenovanim volilnim odborom. V javnosti se je vnela tudi razprava o tem, ali je prav, da se javno objavljajo imena članov občinske komisije in njihove funkcije. Podporniki Borisa Popoviča so menili, da je imelo takšno javno objavljanje imen nezaslišan pritisk na člane volilne komisije, drugi pa so bili prepričani, da imena morajo biti javna in da je pritisk javnosti, ki zahteva objektivno in strokovno delo, v takšnih primerih nujen.
Koprska občinska volilna komisija je imela vsaj tri možnosti: ugovorom bi lahko ugodila v celoti in vse glasove vsaj še enkrat preštela in pregledala vse zapisnike. Ugovorom bi lahko delno ugodila in bi štela glasove in pregledovala le posamezna volišča. Vendar je vse ugovore zavrnila. V vsakem primeru bil morala končno poročilo podati do sobote. Če bi komisija po ponovnem pregledu ugotovila večje kršitve in jih s ponovnim štetjem ne bi bilo mogoče odpraviti, bi lahko zahtevala ponovno glasovanje v posameznih okrajih ali v celotni občini. Seveda pa imata oba kandidata za župana možnost pritožbe na odločitev OVK, najprej na mestni svet, kasneje na upravno sodišče.
Konstitutivno sejo novega občinskega sveta bi moral v desetih dneh od drugega kroga volitev sklicati stari župan. Če tega ne stori, jo lahko skliče predsednik občinske volilne komisije. Če še zmeraj ne bi bilo jasno, kdo je župan, bi bilo vodenje mestnega sveta začasno zaupano najstarejšemu svetniku. Tako je bilo tudi v primeru izolskega občinskega sveta leta 2006.
