Neizkoriščene danosti

Ptujski hotelir Peter Vesenjak, ki že dolgo vestno spremlja ptujski turistični (ne)razvoj do zadnjega detajla, priznava, da je bilo lansko turistično leto boljše od prejšnjih. »Toda rast je bila nižja od slovenskega povprečja. Torej nas je samo ponesel splošni val, ki se mu pač ni bilo mogoče izogniti. V turistični ponudbi mesta, ki se tako rado hvali s turizmom, pa ni nastalo čisto nič novega. Že takoj v letošnjem letu pa že imamo najslabši januar v primerjavi z mnogimi zadnjimi leti.«

Mesto je sicer lani ustanovilo zavod za turizem in v njem zaposlilo kar pet ljudi, naročilo strategijo, »a to niso novi programi in nova vsebina«, poudarja Vesenjak. »Promocija, prodajanje obstoječega, tlakovanje trgov in podobne stvari niso razvijanje turizma. Potrebujemo arheološki muzej, pa muzej vinske kulture in dediščine, ponujati bi morali butične in filigranske ptujske turistične posebnosti.« Sedanje zapostavljanje realnih turističnih danosti mesta in okolice je zanj velikansko razočaranje nad občinsko turistično politiko, »to je veleizdaja danosti mesta in njegovih ljudi«.

Veliko premalo je izkoriščena vinogradniška in vinarska okolica. Družina Pungračič iz Drenovca v Halozah je pri tem že zdavnaj zaorala ledino. »Ko sem se pred dvema desetletjema odločal ostati na kmetiji, je bilo na kupe obljub, da se bo turizem v Halozah razvijal, pa se doslej ni zgodilo skoraj nič. Tako lahko o turizmu govorim le pogojno, tujih gostov je malo, včasih teden ali celo mesec dolgo nobenega. Šele zdaj smo se začeli vinogradniki povezovati in le iz tega se lahko res nekaj razvije.«