Neizkoriščeni vodni sklad

Brežice – Infra, ki je v spodnjo Savo vložila pol oziroma 150 milijonov vodnega sklada, želi z današnjim posvetom stroke in politike spodbuditi iskanje rešitev za celotno Slovenijo. Država bi za začetek morala bolje izkoristiti vodni sklad, kjer kljub spodnji Savi vsako leto ostajajo milijoni.

Po podatkih, ki smo jih pridobili na okoljskem ministrstvu (MOP), je bilo iz vodnega sklada med letoma 2004 in 2014 za sedem različnih postavk namenjeno 294,5 milijona evrov. Od tega je bilo 150,5 milijona evrov preusmerjeno v gradnjo petih spodnjesavskih hidroelektrarn; obratujejo prve tri v Boštanju, na Blanci in v Krškem vredne 465 milijonov evrov. Za postavitev drugih protipoplavnih ureditev je država iz sklada namenila 72,2 milijona evrov.

Ob polovičnem odlivu vodnega sklada v Posavje je bil projekt v preteklosti brez navajanja konkretnih številk večkrat označen kot eden bistvenih vzrokov za slabo protipoplavno zaščito preostalih delov Slovenije. A podatki, s katerimi razpolagamo na Delu, kljub nekaterim domnevno prerazkošnim projektom ob spodnji Savi te zgodbe ne potrjujejo.

Denar požiral tudi proračun

Novembrska revizija računskega sodišča o učinkovitosti uporabe sredstev EU bežno omenja, da je v obdobju šestih let 2007–2012 v skladu povprečno vsako leto ostalo neporabljeno 14,2 milijona evrov. Bistveni vzrok je bil – pomanjkanje projektov.

Po sledi revizije smo na Delu za obdobje med letoma 2010 in 2014 pridobili natančnejše podatke o sredstvih, zbranih v skladu, in porabi le-teh (v tabeli). Leta 2011 je bilo tako iz razpoložljivih sredstev sklada počrpano zgolj 38 odstotkov denarja oziroma 19,3 od 50,8 milijona evrov. V leto 2012 so prenesli 31,5 milijona evrov, ki bi vgrajeni v nove nasipe morda omilili povodenj 2012 ali negativne posledice petih letošnjih poplav.

Podatke o neporabljenih sredstvih v letih 2004–2006 smo od okoljskega ministrstva zaman poskušali dobiti vse od ponedeljka. So pa na MOP potrdili doslej zamolčano skrivnost, na kar je že leta 2010 opozorilo računsko sodišče: do leta 2011 se je v vodni sklad stekalo manj denarja, kot se ga je po določilih zakona o vodah zbralo.

Leta 2010 je bilo iz dajatev, predvidenih za vodni sklad, zbrano 33,3 milijona evrov. Po zakonu o izvrševanju proračuna, ki je prilive vodnega sklada omejil na 25 milijonov evrov, je bilo v integralni proračun nenamensko prerazporejeno 8,3 milijona evrov, leto pred tem 6,3 milijona evrov. Koliko milijonov se je pred letom 2009 še izgubilo, nismo izvedeli. Po mnenju računskega sodišča je bil sklad še dodatno osiromašen, ker država do leta 2012 ni zaračunala 25 milijonov evrov zakonsko določenih dajatev. Nepravilnosti še niso odpravljene.

Letošnji načrtovani rekordni proračun vodnega sklada znaša 63,9 milijona evrov, od tega 20,8 za spodnjo Savo, 14,7 za ostalo infrastrukturo, prvič pa vsebuje postavko za javno službo Agencije za okolje Arso v višini 13,9 milijona evrov. Direktor Arsa Joško Knez in vodar Rok Fazarinc menita, da denar za redno in poplavno intervencijsko urejanje vodotokov ne sodi v postavko vodnega sklada. Oba strokovnjaka se bosta udeležila današnjega posveta Infre. Govorili bodo o možnostih za preoblikovanje družbe v vseslovensko podjetje za vode, pravni reorganizaciji sklada in boljšem izkoriščanju sredstev sklada, ki bi ob razpisih in posojilih EU lahko zagotovil dobro osnovo za financiranje 600-milijonskih ukrepov na 61 kritičnih poplavnih območjih po Sloveniji in vsaj deloma nadaljeval investicije v spodnjo Savo.