»Nekatera slovenska podjetja imamo v Rusiji že kar za svoja«
Tudi številna ruska podjetja, še posebno železnice in Sberbank, mika slovenski trg.
Odpri galerijo
Ministra Konstantin Noskov in Miro Cerar sta meddržavno sodelovanje ocenila kot pozitivno. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Bled – »Pričakoval sem, da bomo na tem zasedanju pomagali reševati težave podjetij, poslušal pa sem predvsem o medsebojnem interesu, uspešnem uresničevanju že zastavljenih projektov, o izzivih in priložnostih, številnih konstruktivnih predlogih,« je ob robu 15. zasedanja medvladne rusko-slovenske komisije poudaril ruski minister za digitalni razvoj Konstantin Noskov.
Rusija je za Slovenijo pomembna gospodarska partnerica. Po padcu obsega blagovne menjave med državama od leta 2014 do predlani se je krivulja spet obrnila navzgor, lani se je ustavila pri 1,161 milijarde evrov, kar je pomenilo 2,4-odstotno rast. Tudi v prvih mesecih letos se je blagovna menjava opazno povečala. »Rusija se uvršča na četrto mesto po vrednosti neposrednih slovenskih naložb v tujini in na deveto med našimi izvoznimi partnericami, obseg meddržavne blagovne menjave se od leta 2017 povečuje in znaša okoli 1,3 milijarde evrov, kar je spodbuden podatek, verjamem pa, da bomo sodelovanje v tem smislu še krepili. Poseben izziv bo doseči ustrezno uravnoteženost, prav v zadnjem času se je namreč naš izvoz nekoliko zmanjšal na račun lokalizacije proizvodnje v Rusiji. Slovenija je letos prvič imela primanjkljaj,« je pojasnil sogostitelj plenarnega zasedanja, slovenski zunanji minister Miro Cerar.
Noskov, ki v Sloveniji ni bil prvič (lani se je udeležil spominske slovesnosti pri Ruski kapelici), je bil nad tem, kako močni so stiki med podjetji obeh držav, presenečen. »Podjetniki in gospodarstveniki so že dva dni skupaj, pogovorov pa še kar ni konca. Toliko sem slišal o podjetniških uspehih, da me to hkrati navdušuje in navdaja s ponosom. Interes za sodelovanje je obojestranski, tudi ruska podjetja si prizadevajo, da bi delovala Sloveniji. V tem pogledu so posebno aktivne ruske železnice ter naša največja banka Sberbank. Obravnavali smo delovanje slovenskih podjetij pri nas – nekatera so v Rusiji že toliko vpeta, da jih imamo že kar za svoja, tako blizu so nam,« je poudaril minister Noskov in sedanje sodelovanje med državama označil za pozitivno: »Slovenija je zanesljiv in, poudarjam, konstruktiven partner v gospodarski, znanstveni, kulturni sferi.«
Cerar, ki je pred kratkim gostil tudi ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, je poudaril pomembnost nadaljevanja konstruktivnega dialoga med EU in Rusko federacijo z vidika zmanjševanja negativnih učinkov omejevalnih ukrepov v gospodarskem sodelovanju. »Rusija je evropska soseda in pomembna trgovinska partnerica, zato je ključno, da z rednim dialogom in sodelovanjem negujemo in spodbujamo odnos zaupanja. Poiskati moramo nove priložnosti za okrepitev sodelovanja ne le na gospodarskem, ampak tudi na drugih področjih. Ponujajo se na področju informacijskih tehnologij, transporta, zdravja, znanstvenih raziskav in kmetijstva,« je zatrdil zunanji minister. Realizacija programa pomembnejših meddržavnih podjetij je dobra, ugotovili so uspešno uresničevanje petih projektov s področja IT, na novo pa v skupni program uvrstili še pet projektov s področij raziskav v zdravstvu, energetske učinkovitosti, kmetijstva in izobraževanja.
Mimo javno izraženega pričakovanja slovenske strani, da bo premier Marjan Šarec septembra letos obiskal Moskvo in naredil še korak naprej v meddržavnem sodelovanju, pa tudi ni šlo.
1,3 milijarde evrov
Rusija je za Slovenijo pomembna gospodarska partnerica. Po padcu obsega blagovne menjave med državama od leta 2014 do predlani se je krivulja spet obrnila navzgor, lani se je ustavila pri 1,161 milijarde evrov, kar je pomenilo 2,4-odstotno rast. Tudi v prvih mesecih letos se je blagovna menjava opazno povečala. »Rusija se uvršča na četrto mesto po vrednosti neposrednih slovenskih naložb v tujini in na deveto med našimi izvoznimi partnericami, obseg meddržavne blagovne menjave se od leta 2017 povečuje in znaša okoli 1,3 milijarde evrov, kar je spodbuden podatek, verjamem pa, da bomo sodelovanje v tem smislu še krepili. Poseben izziv bo doseči ustrezno uravnoteženost, prav v zadnjem času se je namreč naš izvoz nekoliko zmanjšal na račun lokalizacije proizvodnje v Rusiji. Slovenija je letos prvič imela primanjkljaj,« je pojasnil sogostitelj plenarnega zasedanja, slovenski zunanji minister Miro Cerar.
Noskov, ki v Sloveniji ni bil prvič (lani se je udeležil spominske slovesnosti pri Ruski kapelici), je bil nad tem, kako močni so stiki med podjetji obeh držav, presenečen. »Podjetniki in gospodarstveniki so že dva dni skupaj, pogovorov pa še kar ni konca. Toliko sem slišal o podjetniških uspehih, da me to hkrati navdušuje in navdaja s ponosom. Interes za sodelovanje je obojestranski, tudi ruska podjetja si prizadevajo, da bi delovala Sloveniji. V tem pogledu so posebno aktivne ruske železnice ter naša največja banka Sberbank. Obravnavali smo delovanje slovenskih podjetij pri nas – nekatera so v Rusiji že toliko vpeta, da jih imamo že kar za svoja, tako blizu so nam,« je poudaril minister Noskov in sedanje sodelovanje med državama označil za pozitivno: »Slovenija je zanesljiv in, poudarjam, konstruktiven partner v gospodarski, znanstveni, kulturni sferi.«
Šarec septembra v Moskvo?
Cerar, ki je pred kratkim gostil tudi ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, je poudaril pomembnost nadaljevanja konstruktivnega dialoga med EU in Rusko federacijo z vidika zmanjševanja negativnih učinkov omejevalnih ukrepov v gospodarskem sodelovanju. »Rusija je evropska soseda in pomembna trgovinska partnerica, zato je ključno, da z rednim dialogom in sodelovanjem negujemo in spodbujamo odnos zaupanja. Poiskati moramo nove priložnosti za okrepitev sodelovanja ne le na gospodarskem, ampak tudi na drugih področjih. Ponujajo se na področju informacijskih tehnologij, transporta, zdravja, znanstvenih raziskav in kmetijstva,« je zatrdil zunanji minister. Realizacija programa pomembnejših meddržavnih podjetij je dobra, ugotovili so uspešno uresničevanje petih projektov s področja IT, na novo pa v skupni program uvrstili še pet projektov s področij raziskav v zdravstvu, energetske učinkovitosti, kmetijstva in izobraževanja.
Mimo javno izraženega pričakovanja slovenske strani, da bo premier Marjan Šarec septembra letos obiskal Moskvo in naredil še korak naprej v meddržavnem sodelovanju, pa tudi ni šlo.
