Nekateri odvetniki kritični glede učinkovitosti sodišč
Sodišča so v času, ko bi bile sicer sodne počitnice, opravila 3643 narokov, lani v istem obdobju pa 686.
Odpri galerijo
Nekateri odvetniki so prepričani, da bi bila sodišča tako med epidemijo kot po njej lahko učinkovitejša. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Ljubljana - Epidemija novega koronavirusa je pustila posledice tudi v delovanju pravosodja, saj so hrami pravice za več tednov zaprli vrata, razen za nekaj najnujnejših zadev, kar je sodne procese le še zavleklo.
Na odvetniški zbornici so bili že v času razglašene epidemije kritični, češ da bi bila sodišča lahko učinkovitejša, iz pisma, ki so ga naslovili na vrhovno sodišče, pa je sklepati, da odvetniki močno dvomijo o tem, da se sodišča res trudijo nadomestiti izgubljeno.
Že v času epidemije so se na vrhovnem sodišču poigravali z idejo, da bi vsaj del odpadlih obravnav in drugega sodnega posla opravili v času, ko so sicer po pravilih predvidene sodne počitnice. A ker se ni vedelo, koliko časa bo epidemija sploh trajala, so bili do končne odločitve previdni.
Na koncu so le sklenili, da bodo zaostanke, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa nastali na sodiščih, poskušali reševati tudi s skrajšanjem sodnih počitnic. Letos te tako ne trajajo en mesec, ampak le prvo polovico avgusta. Toda kot kaže, vsaj odvetniška zbornica ni ravno prepričana o dovolj učinkovitem delu sodišč.
Podrobne podatke o delu sodišč zato pričakuje Roman Završek, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, pismo pa je naslovil na vrhovno sodišče in v vednost poslal še pravosodni ministrici Lilijani Kozlovič.
Završek od vrhovnega sodišča pričakuje podrobne podatke o tem, koliko odločb so posamezna sodišča (okrajna, okrožna, višja) izdala in koliko narokov so opravila tako v času razglašene epidemije kot v preteklem mesecu. Nadalje pričakuje še podatke o tem, koliko sodnikov je delalo v času epidemije, koliko sodnikov in sodnega osebja ima med 15. julijem in 15. avgustom odobren letni dopust ter koliko sodnikov je dopust koristilo izključno v času sodnih počitnic.
Nekaj so k pismu, tako naši viri, pripomogla tudi trenja med nekaterimi odvetniki in odvetniško zbornico, češ da ta ni naredila dovolj za to, da bi bile sodne počitnice kot po navadi in ne skrajšane, kar si je nekaj odvetnikov zaradi izpada dohodka ob epidemiji tudi odkrito želelo.
Iz odvetniških vrst je slišati različne kritike dela sodišč tako med epidemijo kot po njej. Vzrok, da delo tudi med običajnimi sodnimi počitnicami, torej med 15. in 31. julijem, ni potekalo povsem običajno, je po besedah naših sogovornikov tudi to, da je veliko sodnikov in sodnega osebja dopust načrtovalo že prej, torej preden je bilo znano, da bodo sodne počitnice letos krajše.
»Prav tako so nekateri odvetniki v tem času zaradi dopusta nedosegljivi, kot tudi stranke v postopkih, predvsem pa ni prič. In če obravnava predvideva zaslišanje prič, smo stisnjeni v kot, obravnava odpade oziroma sploh ni razpisana,« opozarja eden ljubljanskih odvetnikov.
Pri tem je kritičen, saj je prepričan, da bi bili sodniki v nekaterih primerih res lahko učinkovitejši; sam, denimo, že od februarja čaka zamudno sodbo. »To pa je akt, ki ga brez zadržkov spišejo tudi v času razglašene epidemije, če sodnik oziroma sodnica seveda v tem času dela, strankam pa ga pošljejo po koncu oziroma ko se začne sodno vročanje in tečejo zakonsko določeni roki. Težava je, ker je očitno, da so nekateri sodniki učinkoviti in zagnani, pri drugih spet pa je videti, da si vse prej kot želijo nadomestiti izgubljeno. To je bistvo problema, ki bi se ga morali znotraj sodstva lotiti.«
Na vrhovnem sodišču pravijo, da so očitki o neučinkovitosti neutemeljeni. Od 15. do 31. julija 2019 (poletno poslovanje) so sodišča skupno opravila 686 narokov, v istem obdobju letos (običajno poslovanje) pa 3643. »Menimo, da je to dovolj zgovoren podatek,« so sklenili.
Na odvetniški zbornici so bili že v času razglašene epidemije kritični, češ da bi bila sodišča lahko učinkovitejša, iz pisma, ki so ga naslovili na vrhovno sodišče, pa je sklepati, da odvetniki močno dvomijo o tem, da se sodišča res trudijo nadomestiti izgubljeno.
Že v času epidemije so se na vrhovnem sodišču poigravali z idejo, da bi vsaj del odpadlih obravnav in drugega sodnega posla opravili v času, ko so sicer po pravilih predvidene sodne počitnice. A ker se ni vedelo, koliko časa bo epidemija sploh trajala, so bili do končne odločitve previdni.
Na koncu so le sklenili, da bodo zaostanke, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa nastali na sodiščih, poskušali reševati tudi s skrajšanjem sodnih počitnic. Letos te tako ne trajajo en mesec, ampak le prvo polovico avgusta. Toda kot kaže, vsaj odvetniška zbornica ni ravno prepričana o dovolj učinkovitem delu sodišč.
Pismo vrhovnemu sodišču
Podrobne podatke o delu sodišč zato pričakuje Roman Završek, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, pismo pa je naslovil na vrhovno sodišče in v vednost poslal še pravosodni ministrici Lilijani Kozlovič.
Završek od vrhovnega sodišča pričakuje podrobne podatke o tem, koliko odločb so posamezna sodišča (okrajna, okrožna, višja) izdala in koliko narokov so opravila tako v času razglašene epidemije kot v preteklem mesecu. Nadalje pričakuje še podatke o tem, koliko sodnikov je delalo v času epidemije, koliko sodnikov in sodnega osebja ima med 15. julijem in 15. avgustom odobren letni dopust ter koliko sodnikov je dopust koristilo izključno v času sodnih počitnic.
Nekaj so k pismu, tako naši viri, pripomogla tudi trenja med nekaterimi odvetniki in odvetniško zbornico, češ da ta ni naredila dovolj za to, da bi bile sodne počitnice kot po navadi in ne skrajšane, kar si je nekaj odvetnikov zaradi izpada dohodka ob epidemiji tudi odkrito želelo.
Iz odvetniških vrst je slišati različne kritike dela sodišč tako med epidemijo kot po njej. Vzrok, da delo tudi med običajnimi sodnimi počitnicami, torej med 15. in 31. julijem, ni potekalo povsem običajno, je po besedah naših sogovornikov tudi to, da je veliko sodnikov in sodnega osebja dopust načrtovalo že prej, torej preden je bilo znano, da bodo sodne počitnice letos krajše.
»Prav tako so nekateri odvetniki v tem času zaradi dopusta nedosegljivi, kot tudi stranke v postopkih, predvsem pa ni prič. In če obravnava predvideva zaslišanje prič, smo stisnjeni v kot, obravnava odpade oziroma sploh ni razpisana,« opozarja eden ljubljanskih odvetnikov.
Vrhovno sodišče očitke zavrača
Pri tem je kritičen, saj je prepričan, da bi bili sodniki v nekaterih primerih res lahko učinkovitejši; sam, denimo, že od februarja čaka zamudno sodbo. »To pa je akt, ki ga brez zadržkov spišejo tudi v času razglašene epidemije, če sodnik oziroma sodnica seveda v tem času dela, strankam pa ga pošljejo po koncu oziroma ko se začne sodno vročanje in tečejo zakonsko določeni roki. Težava je, ker je očitno, da so nekateri sodniki učinkoviti in zagnani, pri drugih spet pa je videti, da si vse prej kot želijo nadomestiti izgubljeno. To je bistvo problema, ki bi se ga morali znotraj sodstva lotiti.«
Na vrhovnem sodišču pravijo, da so očitki o neučinkovitosti neutemeljeni. Od 15. do 31. julija 2019 (poletno poslovanje) so sodišča skupno opravila 686 narokov, v istem obdobju letos (običajno poslovanje) pa 3643. »Menimo, da je to dovolj zgovoren podatek,« so sklenili.
