Tiskane izdaje
V dobrih treh desetletjih prireditev, ki zmeraj potekajo prvo nedeljo v februarju, se je tokrat prvič zgodilo, da je slavnostni govornik celoten govor zbrani množici povedal v verzih. Po njegovem prepričanju smo Slovenci kulturen narod. A prav kulturo si nekateri podajajo od praga do praga, kakor da bi se otepali vraga, pri čemer se ne zavedajo, kako pomembna je za narodov obstoj. Govornik se je vprašal, kdo je kulturen, ali tisti, ki v sodobni umetnosti izda erotično poezijo in z vulgarnim in prostaškim jezikom govori, ali tisti, ki zgolj obiskuje kulturne prireditve. Po njegovem prepričanju ima kultura vendarle več plati, saj je kot pobegli vranec, ki se ga ne da ukrotiti.
»Že takrat je umetnik hodil strganih hlač in tudi danes ni kulturnik kaj dosti več kot le berač. In ko je dušo svojo izpovedal se nikakor ni zavedal, da besede njegove nekoč, za Slovence bodo ogenj vroč. Da bodo Prešernove vrstice združile v eno vse klice, ki želeli so državo svojo na kulturni način, z roko sprave in pozdravom v spomin. Kultura ima številne obraze in čeprav trenutno doživlja poraze bo na koncu zmagoslavno vstala. Nikoli se ne bo predala, ker preveč za sabo ima ljudi, ki kulturno bogato življenje živi,« je sklenil Repnik.Rokavec o podobnosti Slovencev in Judov
Zbrane je nagovoril tudi litijski župan Franci Rokavec, ki je spoštljivo spregovoril o pesniku Francetu Prešernu. Po njegovem prepričanju smo Slovenci pri nastanku slovenske države zelo podobni Judom pri nastanku njihove državne skupnosti. Judje so se po njegovem ohranili, ker so se zbirali okrog svetega pisma. Slovenke in Slovence pa smo se ohranili, ker smo se zbirali okoli Katekizma Primoža Trubarja in kasneje Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja in vse do današnjih dni. Rokavec je prepričan, da naši pesniki in pisatelji, ki so v preteklosti ogromno prispevali k obstoju naroda, ne bi bili tako uspešni, če bi bila ta kultura takrat tudi plačana. »Ti ljudje so svoja dela napisali iz srca. Srce je tisto, ki vodi in navdihuje vse ljudi svojega talenta, ki imajo dar za svoje poslanstvo. Kljub vsemu je ljubiteljska kultura zagotovo motor slovenske kulture,« je med drugim povedal Rokavec.
Manj denarja, več ljudi
Repnik je za Delo.si povedal, da je ljubiteljska kultura v porastu tudi v osnovnih šolah, saj je čedalje več učencev oziroma osnovnih šol vključenih v projekt z naslovom Kulturna šola, ter da se z ljubiteljsko kulturo nasploh ukvarja čedalje več ljudi, da je v dobri kondiciji in je pravo nasprotje s finančnimi sredstvi, ki jih namenja država, saj je denarja zdaj za 40 odstotkov manj kakor denimo pred šestimi leti.
Kultura kot terapija za socialno ogrožene ljudi
»Ustvarjalna moč vseh kulturnih društev je zdaj za desetino večja, kakor je bila takrat. Povedano drugače, z manj denarja naredimo bistveno več,« pravi Repnik. Zadovoljen je, da v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti deluje 5000 kulturnih društev oziroma je vanje vključenih 107.000 ljudi. Vzrok za številčnost ljubiteljske kulture sogovornik pripisuje tudi socialni ogroženosti ljudi. »Ljubiteljska kultura deluje kot sociološki moment, v katero se vključujejo podobno misleče skupine, saj so ljudje malce obupali nad sistemom, zato se radi vključujejo v naše programe,« je za Delo.si povedal Repnik.
