Nenavadne odredbe rektorja Marušiča

Ljubljana – Bojazen, da na Univerzi na Primorskem poleg honorarjev ne bodo mogli izplačati niti plač, je, kot kaže, upravičena. Univerza je imela lani 1,6 milijona evrov izgube. A to še ni vse: rektor dr. Dragan Marušič je bilanco želel prikrojiti po svoje.

Poslovno leto 2015 je bilo za Univerzo na Primorskem, ki se sicer ni zapletla v afero z dodatki ali honorarji, kot rad poudari njen rektor, eno najslabših doslej.

»Ko je bil naši fakulteti vzet denar, sem bila obtožena, da sem nesposobna, in razrešena, ker nisem mogla zmanjšati stroškov. Ko je bil našemu inštitutu vzet denar, je bil direktor označen za nesposobnega in mu grozi izredna odpoved. Ko pa ima univerza velikansko izgubo prvič v zgodovini, pri čemer ji ni nihče vzel že odobrenega denarja, pa ni nihče nesposoben,« poudarja dr. Vesna Mikolič, nekdanja dekanja fakultete za humanistične študije in sedanja sodelavka ZRS.

Kje bodo zaposleni

Finančna podhranjenost in številni nesporazumi z rektorjem so eni od glavnih vzrokov za napovedani razhod med Znanstveno-raziskovalnim središčem (ZRS) in Univerzo na Primorskem (UP). Danes se izteče rok, ko bi morali v ZRS predstaviti, kako naj bi razdružitev potekala.

A tudi tu se nenehno zapleta. Pomemben dejavnik razdružitve je delitvena bilanca. Rektor je vodstvu ZRS očital, da so porabili več sredstev, kot so jih imeli na voljo; čeprav so imeli težave izključno z likvidnostjo, ki je bila povezana s pravili črpanja evropskih sredstev.

Vodstvo ZRS je zdaj opozorilo na nenavadno zahtevo rektorja UP, ki je z odredbo naložil ZRS popravek poslovnega razultata; s tem bi se minus ZRS povečal z dobrih 66.000 na 339.000 evrov. Z

nenavadnimi rektorjevimi načrti je predsednik upravnega odbora ZRS pisno seznanil upravni odbor UP. Predstavniki ustanovitelja so – čeprav po naših informacijah menda ne zaradi tega zapleta – glasovali proti sprejetju finančnega načrta UP, upravni odbor UP pa je vodstvu UP naložil pripravo sanacijskega načrta.

Drugo vprašanje razdružitve je povezano z odločitvijo, kje bodo sodelavci ZRS po novem zaposleni. Na UP pravijo, da so se z ZRS že uskladili, da bodo projektne ure sledile zaposlenemu, ki se je odločil, da odide ali ostane. Na ZRS pa opozarjajo, da UP zaposlene sili v izbiro, ali bodo ostali izključno na UP ali izključno na ZRS, kar pa ni skladno z delovnopravno zakonodajo. »Verjamemo, da se bo v delitveno bilanco zdaj vključilo tudi resorno ministrstvo v imenu ustanovitelja. Tako bo lahko prehod potekal transparentno in korektno,« pravi direktor ZRS dr. Rado Pišot.

Kaj bo s tretjo univerzo?

Država se bo morala kmalu odločiti, kaj bo naredila s tretjo javno univerzo, ki se spopada s številnimi problemi: med njimi so finančne težave fakultete za humanistične študije in fakultete za menedžment; najmanj 17 tožb na delovnopravnem sodišču; najmanj tri kazenske ovadbe proti rektorju zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja (zadnja, februarska, je povezana s preplačilom najema prostorov).

Pol milijona evrov bo morala državi plačati zaradi goljufij z diplomami. Tu so še stroški za odvetniške storitve, sodne stroške in odškodnine. Zaplet z ZRS se tako zdi le eden manjših problemov UP. Država bo morala razmisliti tudi, ali lahko univerza, ki je res sistemsko podfinancirana, ohrani vse programe ali pa bo treba kakšnega ukiniti.