Neprevidni gradbinci ogrožajo plinovod

Na Gorenjskem ga vonjajo povsod, ljudje bi ga najraje odklopili, a nesreče so posledica poškodb plinovodov med gradnjo.

Objavljeno
11. december 2019 06.00
Posodobljeno
11. december 2019 06.00
Puščanje plina v vasi Orehovlje. FOTO: Jure Eržen/Delo
Manja Pušnik, Borut Tavčar
Manja Pušnik, Borut Tavčar
Tržič, Orehovlje – Ker so v zadnjih dneh na Gorenjskem že tretjič zaznali uhajanje zemeljskega plina, smo strokovnjake vprašali, kako je pri gradnji omrežja poskrbljeno za varnost in kako povišane koncentracije plina vplivajo na zdravje ljudi.

Primeri puščanja plina se zelo zgostijo v času gradbenih del v drobovju cest, pravi Urban Odar, predsednik združenja distributerjev plina. Investitorji bi sicer morali dobiti soglasje distributerja za poseg v varovalni pas plinovoda, vendar se z gradbenimi deli pogosto mudi in vsi v verigi ne opravijo svojega dela.

Miran Brvar, vodja centra za zastrupitve v UKC Ljubljana pravi, da zemeljski plin vsebuje predvsem metan, ki deluje kot enostavni dušljivec. Velika količina metana v zraku lahko izpodrine kisik iz zraka in povzroči zadušitev. Hkrati pa dodaja, da je na odprtem največja nevarnost eksplozija oziroma požar, zastrupitev pri nizkih koncentracijah plina v okolju pa ni verjetna. Znaki zastrupitve se začnejo pojavljati, ko se koncentracija kisika v zraku zniža pod 16 odstotkov (normalno je 21 odstotkov).

image
Zaradi plina v Orehovljah otroci niso smeli zapustiti šole. FOTO: Jure Eržen/Delo




Opozorila policije so bila stroga. »V Orehovljah je poškodovana plinska cev. Območje je zaprto. Poteka evakuacija. Upoštevajte navodila pristojnih. Otroci na bližnji osnovni šoli zaradi varnosti trenutno ostanejo v šoli. Prepovedana je uporaba odprtega ognja. Dostop na kraj je za nepooblaščene prepovedan.« Na to se je tržiški župan Borut Sajovic odzval z besedami, da iz ene nesreče ne smemo ustvarjati splošne psihoze oziroma histerije.

Sajovic meni, da je na Gorenjskem zavladala taka psihoza zaradi uhajanja plina, da bi vsi odklopili plin, ki je sicer varen in okoljsko sprejemljiv energent. Vendar bi, kot opozarjajo distributerji, investitorji v prenovo infrastrukture pod cestami, kar so največkrat občine, lahko bolj poskrbeli za varnost.

V zvezi z uhajanjem plina v ponedeljek v naselju Za jezom Sajovic miri strasti in prebivalcem Gorenjske svetuje: »Ne bodimo v nesreči zlonamerni in ne iščimo povezave s kranjsko družbo Domplan, ki v uhajanje plina pri nas ni vpletena. Naš koncesionar je družba Petrol Plin.«

image
V Tržiču se po zadnjih merjenjih vrednost plina zmanjšuje, sanacijska dela izvajajo, cesta in območje pa ostajata zaprta, so sporočili s Policijske uprave Kranj. FOTO: Jure Eržen/Delo


image
Prenova vodovoda ali kanalizacije je tudi poseg v območje plinovoda, kakor se je to zgodilo v Orehovljah. FOTO: Jure Eržen/Delo


Po njegovem mnenju je bila intervencija upravičena, koncesionar pa se ni dovolj izpostavil. »Tako smo levji delež pri posredovanju prevzeli mi, tržiška civilna zaščita, gasilci in policisti.« Dodaja, da so v ponedeljek prejeli tudi več klicev krajanov, češ da so v različnih delih občine zaznali vonj po plinu, a se je izkazalo, da je šlo za lažni alarm. »Vemo, da je plin razmeroma varen in ekološko sprejemljiv energent. Zaradi dogodkov v zadnjih dneh pa občani grozijo, da bodo zaprli zemeljski plin oziroma da se bodo odjavili. Menim, da iz ene nesreče ne smemo ustvarjati splošne histerije,« še pravi Sajovic.

Miran Brvar  kljub vsemu ne bi kar zamahnil z roko. »Majhne koncentracije ne povzročijo znakov zastrupitve, pri velikih koncentracijah metana v zaprtih prostorih pa se to lahko pokaže z motnjo zavesti, evforijo, nemirom, motnjami vida, slabostjo, bruhanjem, nerazločnim govorom, zanašanjem pri hoji in podobno,« pravi Brvar.

image
V Tržiču je poškodovana plinska cev, cesta v naselju Za jezom je zaprta. FOTO: Jure Eržen/Delo


Predsednik združenja distributerjev plina Urban Odar je opozoril, da težav s plinom na Gorenjskem ne pozna podrobno, na splošno pa velja, da se primeri poškodb cevi plinovodnega omrežja, te so praviloma iz polietilena, v času gradbenih del zelo povečajo. »Za vsak poseg v varovalni pas plinovoda bi investitor moral pripraviti tehnično dokumentacijo in zanjo dobiti soglasje upravljavca plinovoda. Poleg tega bi ga moral obvestiti o nameravanem začetku posega, da je mogoč nadzor. A se na gradbiščih pogosto mudi,« pravi Odar, ki zagotavlja, da vsi operaterji plinovode redno preverjajo. Le v ljubljanski Energetiki pa imajo nemški certifikat tehnične odličnosti. Celotno plinovodno omrežje redno pregledujeta dve ekipi, ki po vnaprej pripravljenem načrtu izvajata sistemski nadzor omrežja, odzivajo se tudi na prijave okvar. »S tehničnega stališča velja, da če so vsi postopki od načrtovanja, projektiranja, gradnje, nadzora, obratovanja in vzdrževanja izvajani skladno s predpisanimi pravilniki in delovnimi navodili, lahko govorimo o varni uporabi zemeljskega plina,« pravijo v Energetiki in dodajajo, da se tudi pri njih včasih zgodi, da jim med gradnjo presekajo plinsko cev.