Nerešena vprašanja bosta državi znali rešiti
Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so nedvomno dobri, nerešena vprašanja pa bosta državi znali rešiti, sta se danes v Zagrebu strinjala predsednika Nataša Pirc Musar in Zoran Milanović. Veliko sta se pogovarjala o prihodnosti pobude Brdo-Brioni, pri vprašanju implementacije arbitražne razsodbe pa si želita dialoga med vladama.
»Stališče Slovenije glede arbitražne sodbe je tukaj jasno, sprejete dogovore je treba spoštovati,« je dejala Pirc Musar med svojim prvim delovnim obiskom v tujini v funkciji predsednice republike.
Pozvala je hrvaško in slovensko vlado, da to nerešeno vprašanje začneta reševati s pogovorom, »ker je dialog tista platforma, ki lahko zapre določene probleme«. »Želela bi si, da ta dialog res peljeta vladi Slovenije in Hrvaške in da se to ne odvija prek ribičev na morju,« je dodala.
Milanović pa je dejal, da stališče Hrvaške glede arbitraže ni popolnoma enako kot slovensko, ni pa niti konfliktno. Z arbitražno razsodbo je bila prvič določena meja med državama na morju. Za Slovenijo je arbitražna razsodba dokončna in jo izvaja, Hrvaška pa je ne priznava.
Pirc Musar je po srečanju z Milanovićem še poudarila, da sta velik del pogovorov namenila pobudi Brdo-Brioni. Pojasnila je, da je bil njen predhodnik Borut Pahor zelo navezan na ta proces in da se je k njegovemu nadaljevanju zavezala tudi sama. »Želim si, da bi Hrvaška in Slovenija vodili dialog med ostalimi državami v regiji,« je izjavila. Po njenih besedah je Slovenija že pri približevanju Bosne in Hercegovine evropskim integracijam dokazala, da lahko igra pomembno vlogo na tem območju.
Pirc Musar je še napovedala, da bi lahko prihodnje srečanje v okviru pobude prvič potekalo zunaj Slovenije ali Hrvaške. Ena od idej je, da bi bilo srečanje v Severni Makedoniji. Ob tem je dodala, da si v sklopu pobude želi odpreti tudi teme, ki »morda niso tako politične ali ideološke,« na primer izseljevanje mladih iz regije.
»Predsedniku sem povedala, kaj je moja tiha želja, in to je poudarek na mladih, ki zapuščajo regijo,« je pojasnila in napovedala, da bosta z Milanovićem znova govorila o pobudi, potem ko bo obiskala ostale države v regiji.
Proces Brdo-Brioni je po besedah Milanovića odvisen tudi od tega, ali si tega želijo tudi drugi v regiji. Idejo o tem, da bi bilo naslednje srečanje v Severni Makedoniji, je ocenil kot dobro, prav tako pa je pozdravil širitev tem v okviru pobude.
»Ne verjamem, da bi se ta sestav lahko zbral nekje na Hrvaškem. Mislim, da se nekateri od teh ljudi ne bi optimalno počutili na Hrvaškem, zato že v startu delam nekakšen kreativni kompromis. Lahko Severna Makedonija, mislim pa, da je to delo, ki bi ga lahko bolje opravila gospa predsednica ter v prihodnjih mesecih sondirala območje in videla, kako ljudje razmišljajo,« je ocenil.
Pojasnil je, da bi bili tako lahko bolje pripravljeni in bi se izognili temu, da bi se srečanje končalo »s prepirom razglašenih inštrumentov,« kot se je zgodilo na zadnjih dveh srečanjih, ko »ni bilo niti skupnega sporočila za javnost ali deklaracije«.
Predsednica in hrvaški predsednik sta se pogovarjala o razmerah v regiji, medtem ko o vojni v Ukrajini nista govorila. Je pa Pirc Musar izpostavila, da je stališče Slovenije glede vojne v Ukrajini jasno. »Ve se, kdo je tu agresor, tudi Evropska unija ve, na katero stran se je treba postaviti,« je poudarila.
Milanović je komentiral tudi svoje ponedeljkove izjave o Kosovu, ki da je bilo »ugrabljeno od Srbije,« Pirc Musar pa nedavno razkritje ruskih vohunov v Sloveniji. Po njeni oceni varnostno-obveščevalne službe Slovenije in ostale službe, ki so pripomogle k odkritju, delajo dobro, preostali del procesa pa je zdaj del sodnega in kazenskega postopka.
Stališče Slovenije je po njenih besedah jasno tudi glede Kosova. »Slovenija je bila ena od prvih držav, ki je priznala Kosovo,« je izpostavila. Ob tem je dodala, da osebno verjame v to, da je edina rešitev za regijo pot teh držav v EU.
Milanović pa je poudaril, da se zavzema za priznanje Kosova in k temu nagovarja tudi predstavnike tistih držav, ki tega še niso storile. Ocenil je še, da bo Kosovo morala priznati tudi Rusija, če si želi prisvojiti Krim, na koncu pa bo Kosovo morala priznati tudi Srbija.
»Kosovske oblasti ter moja prijatelja (kosovski premier Albin) Kurti in (kosovska predsednica) Vjosa Osmani pa bodo za začetek morali dati nekakšen status skupnosti srbskih občin na severu Kosova. To so podpisali, izpolnjevanje obveznosti pa jih vodi naprej, in to je Zahod,« je poudaril.
