Pokojnine naj bi se dvignile za več od že potrjene redne uskladitve pokojnin v višini 4,2 odstotka, poroča N1. Po njihovih informacijah naj bi namreč predstavniki vlade na pobudo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) predlagali dodatno izredno uskladitev.

V skladu z novimi predpisi bodo od prvega januarja letos pokojnine višje za 4,2 odstotka. Uskladitev se bo izvedla pri izplačilu pokojnin za februar. Hkrati bodo upokojenci prejeli tudi razliko za januar. Zaradi skromne decembrske rasti plač bo uskladitev skromnejša od pričakovanj, kar je razočaralo upokojence. 

Dvig pokojnin: prva uskladitev po novem je razočarala upokojence

Po informacijah N1 naj bi zato predstavniki vlade na pobudo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve svetu Zpiza predlagali, da poleg redne uskladitve potrdi še izredno uskladitev v višini 0,77 odstotka, s čimer bi dosegli končni dvig pokojnin za pet odstotkov. 

Zagotovljena pokojnina za polno dobo, ki je znašala 785 evrov, bi se v tem primeru dvignila na 824 evrov. Vlada naj bi pričakovala, da bo svet Zpiza o izredni uskladitvi odločal februarja, izplačan pa bi lahko bil že z marčevsko pokojnino. 

Upokojenci so pričakovali višji dvig pokojnin

Z letošnjim letom sta višja tudi najnižja pokojnina, po novem je določena v višini 30 odstotkov najnižje pokojninske osnove (prej 29,5 odstotka), in najnižji znesek invalidske pokojnine, ki po novem znaša 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove (prej 41 odstotkov). Ker bo najnižja pokojninska osnova znana šele v aprilu, bo znesek teh pokojnin določen šele takrat. 

To je prva uskladitev pokojnin po novi formuli. Po spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2O) sta namreč za uskladitev pokojnin enako pomembni inflacija in rast povprečne bruto plače, kar bo veljalo do konca leta 2034, medtem ko je doslej inflacija prispevala 40 odstotkov, rast plač pa 60 odstotkov.

Lani spremenjena pokojninska zakonodaja določa, da se pokojnine letno uskladijo z 20 odstotki rasti povprečne bruto plače in 80 odstotki povprečne rasti cen, vendar od letos do konca leta 2034 velja prehodno obdobje, v katerem imata obe merili enako težo.

Povprečna bruto plača v Sloveniji se je lani zvišala za 5,9 odstotka, povprečna rast cen življenjskih potrebščin pa je znašala 2,4 odstotka.