Nesreč letos malo več, hudih posledic manj

Čeprav je bil začetek leta črn, so še možnosti, da leto na cestah preživimo najvarneje do zdaj.

Objavljeno
11. oktober 2019 10.04
Posodobljeno
11. oktober 2019 10.04
Letos je zaradi posledic alkoholiziranih povzročiteljev umrlo 25 ljudi oziroma 12 več kot v lanskem obdobju. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Da ocene prometne varnosti ni mogoče podati le na podlagi krajšega obdobja ali nekaj mesecev, kaže statistična primerjava mrtvih na slovenskih cestah v zadnjih letih. Medtem ko je bil začetek tega leta precej krvav, zdaj obstajajo povsem realne možnosti, da Slovenija leto izvozi najvarneje v zgodovini.

Deset mrtvih januarja letos in dva mrtva v istem obdobju lani je zelo poveden podatek, kako prometno varnost lahko statistično povsem skazi le nekaj črnih dni. Med strokovnjaki na področju prometne varnosti je še kako živ julij 2015, ko so bile prometne nesreče usodne za kar 23 ljudi, kar je bistveno odstopalo od povprečja, saj se z leti varnost na slovenskih cestah načelno izboljšuje.
 

Glavnega krivca ne gre iskati


Ker so se nesreče zgodile na cestah vseh kategorij, smrtne žrtve pa so med vsemi udeleženci v prometu, je nemogoče narediti zaključek in s prstom pokazati na glavnega krivca. Dejstvo pa je, da so med najranljivejšimi še vedno pešci, kolesarji in motoristi, saj jih ne varuje jekleni oklep in so že manjše hitrosti, kjer bi se na avtomobilu skrivila le pločevina, usodne.

Analiza prometne varnosti, ki so jo naredili na agenciji za varnost prometa (AVP), kaže, da se je do sredine letošnjega septembra zgodilo nekaj več (0,3 odstotka) prometnih nesreč kot v lanskem primerjalnem obdobju, a je bilo hkrati za pet odstotkov manj nesreč s poškodbo in smrtnim izidom.

Tako v letošnjem kot v lanskem primerjalnem obdobju je umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov in voznikov enoslednih motornih vozil. Letos (podatki so do konca septembra) beležijo več umrlih potnikov, saj se je število povečalo z deset na 15 umrlih, torej gre za kar 50-odstotno povečanje. Minimalno povečanje je tudi pri umrlih pešcih, lani deset, letos enajst. Število umrlih kolesarjev (6) je enako kot v lanskem obdobju. V tragični evidenci sta še dva umrla voznika tovornega vozila (pet umrlih lani) ter po en voznik avtobusa in traktorja. Pri traktorskih nesrečah je treba poudariti, da jih je sicer več, a se jih večina zgodi na nekategoriziranih cestah in policisti to obravnavajo kot delovno nesrečo.
 

Alkohol zelo pogosto krivec za smrt


Skrb vzbuja tudi to, da je alkohol še vedno zvest spremljevalec marsikaterega voznika. Število prometnih nesreč, ki jih je povzročil pijani voznik, se je letos minimalno povečalo (za dva odstotka). Predvsem pa na AVP opozarjajo na povečano število umrlih udeležencev – letos je zaradi posledic alkoholiziranih povzročiteljev umrlo 25 udeležencev oziroma 12 več kot lani.

Dokazano je, da alkoholizirani voznik pomeni večje tveganje za nesrečo, je po drugi strani dokazano, da je varnostni pas večkrat meja med življenjem in smrtjo. A kljub temu tretjina voznikov in potnikov, ki nikoli niso dosegli cilja, ni uporabljala varnostnega pasu. Od letos 35 umrlih voznikov in potnikov v osebnih avtomobilih jih 13 ni uporabljalo varnostnega pasu. Delež uporabe varnostnega pasu je tako znašal 63 odstotkov, kar je še slabše kot v istem obdobju lani, ko je bilo pripetih 70 odstotkov umrlih voznikov in potnikov. Od dveh umrlih voznikov tovornjakov je eden uporabljal varnostni pas.

Med šestimi umrlimi kolesarji sta samo dva uporabljala zaščitno čelado, brez nje je bil tudi desetletni umrli kolesar. Pri 15 umrlih enoslednih voznikih jih je večina (12) uporabljala čelado, brez pa sta bila dva umrla mopedista in en motorist.
 

Tvegano obdobje za pešce


Na prometno varnost v jesenskem in zimskem času precej vpliva tudi vidnost pešcev v prometu, saj jim krajši dnevi in slabši vremenski pogoji najbrž niso naklonjeni. Lani in letos je največ pešcev umrlo pri hoji ob cestišču ponoči in brez uporabe odsevnikov. Pravilno prečkanje ceste je bilo usodno za šest ljudi (25 odstotkov), trije pa so umrli zaradi prečkanja avtoceste. Za usodno »srečanje« z avtomobilom je bilo v omenjenem obdobju odgovornih kar 44 odstotkov pešcev samih.

Do konca tedna sicer še poteka nacionalna preventivna akcija, namenjena varnosti pešcev. Medtem ko za ta namen AVP po vsej Sloveniji razdeljuje 16.000 odsevnih teles, bo policija poleg preventive izvajala tudi poostren nadzor, tako nad vedenjem pešcev v prometu kot tudi nad ravnanjem voznikov.