
Naročite se
|Prijavite se
Hudo neurje, ki je včeraj proti večeru doseglo Slovenijo in se nadaljevalo tudi ponoči, je prizadelo predvsem severni del države. Zaradi hudega neurja, ponekod s točo, so se podrla številna drevesa, zalivalo je kleti, poškodovane so bile manjše stavbe, gasilci so prekrivali strehe, veliko škode je v kmetijstvu. Promet so ponekod ovirali podrti električni drogovi, med Kamnikom in Ljubljano je bil ustavljen železniški promet.
Po poročanju Radia Slovenija je bilo najhuje v delih Gorenjske, kjer so sunki vetra dosegli več kot sto kilometrov na uro. Po podatkih direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leona Behina je bilo močno poškodovanih več kot 150 objektov, od tega več kot sto v občini Komenda, ki je najbolj prizadeta.
Po sredinem neurju je brez elektrike še več gospodinjstev na območjih Elektra Ljubljana, Maribor in Celje. Na območju Elektra Ljubljana je brez napajanja okoli 800 odjemalcev, največ v Nasovčah in Klancu pri Komendi, izpadi pa so tudi v Tuhinjski dolini. Na širšem območju Elektra Maribor je bilo nekaj pred 13. uro brez elektrike še okoli tisoč uporabnikov; vse razpoložljive ekipe so na terenu, oskrbo pa naj bi znova vzpostavili čez dan. Na območju Elektra Celje je bilo ob 10. uri brez elektrike nekaj več kot 200 odjemalcev, največ na območju Polzele, sledijo Mestinje, Slovenj Gradec in Nazarje.
Po podatkih Arsa je bil najmočnejši sunek vetra v sredinem neurju po nižinah izmerjen na letališču na Brniku, kjer je dosegel 107 kilometrov na uro. Tam so v pol ure namerili tudi največ padavin, 34 milimetrov, je za STA povedal meteorolog Timotej Kozelj. Do jutra je največ dežja padlo na severu države, večinoma od 40 do 80 milimetrov, največ pa na Voglu, okoli 120 milimetrov, in v Bohinjski Češnjici 98 milimetrov.
Močni sunki vetra so bili tudi v Slovenj Gradcu, Celju, na Trojanah in v Tolminu. Nevihtna linija se je z Gorenjske pomikala proti severovzhodu, proti Celju in Ptuju ter prinesla tudi debelo točo, ponekod veliko pet do šest centimetrov. Po Kozeljevih besedah sta k burnemu dogajanju prispevala dovolj ogreto ozračje pred fronto ter močni višinski vetrovi oziroma izrazito višinsko striženje vetra.
Danes popoldne so si posledice neurja v Komendi ogledali tudi premier Janez Janša in kmetijski minister Janez Cigler Kralj ter predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice dr. Jože Podgoršek. »Škoda na kmetijskih posevkih je stoodstotna, velika pa je tudi na gozdnih površinah. Veliko je vetroloma in drugega uničenja,« je stanje na terenu ocenil Cigler Kralj.
Ob tem je minister za kmetijstvo zagotovil hitro popravo škode ter napovedal srečanje s kmetijskim sektorjem v Luksemburgu, kjer bodo poskušali dobiti sredstva za kompenzacijo škode kmetovalcev.
Na terenu je več kot 165 gasilskih ekip v več kot 50 občinah, največ dela pa imajo s prekrivanjem streh, odstranjevanjem podrtih dreves, zagotavljanjem prevoznosti cest in odpravljanjem izpadov elektrike.

V Komendi so obravnavali več kot 130 dogodkov. Na terenu so bile vse tamkajšnje gasilske enote, aktivirana je bila tudi državna civilna zaščita. Najbolj prizadet je zahodni del občine. V Komendi so po besedah župana Jurija Kerna najhuje prizadete vasi Nasovče, Breg, Klanec, Potok in del Komende; škoda je ogromna, poškodovane niso le strehe, temveč tudi stene hiš, potrdili so tudi pogin živali v hlevih, predvsem perutnine.
V občini Komenda potekajo sanacija objektov, zagotavljanje prevoznosti cest, odstranjevanje podrtega drevja in odprava izpada električne energije. Kot je pojasnil Behin, so iz uprave za zaščito in reševanje posredovali tudi deset nekoliko večjih agregatov, ki pomagajo pri oskrbi šol, vrtcev in drugih javnih objektov.
Danes pridejo tudi tri specialna vozila za delovne višine, s katerimi bodo pomagali pokriti velike objekte na tem območju, na poti pa je tudi ekipa z droni, ki bo v celoti posnela območje, je še pojasnil.

Po navedbah župana Mateja Slaparja je neurje tudi na območju celotne občine Kamnik povzročilo več nevšečnosti. Poleg Duplice in mestnega jedra sta po njegovih navedbah najbolj prizadeta območje Šmarce in Tuhinjska dolina. Poplavljena sta bila tudi dva šolska objekta: OŠ Marije Vere in Cirius Kamnik. Škodo so zaposleni ponoči odpravili, tako da danes pouk poteka nemoteno.
»Intervencijske ekipe so vso noč odpravljale posledice, povezane predvsem z odkritimi strehami, vdori meteornih voda v kletne prostore stanovanjskih objektov, podrtimi drevesi ter polomljenimi vejami. Tako je večina težav odpravljenih, tam, kjer še ni, pa ekipe nadaljujejo sanacijo,« je dejal. Za zdaj je še prezgodaj govoriti o oceni škode, je dodal.
Po trenutni prvi, grobi oceni Zavoda za gozdove (ZGS) je poškodovanih do 50.000 kubičnih metrov drevja. Največje poškodbe so v delu gozdnega revirja ZGS Komenda, med reko Savo in Klancem pri Komendi. Tam so ravninski sestoji predvsem smreke v nekaterih delih popolnoma uničeni, kar predstavlja vnovično nevarnost za namnožitev podlubnikov.
V drugih delih države so odkrili poškodbe drevja na gozdnih robovih in ob linijskih infrastrukturnih objektih, kot so ceste in daljnovodi. Zaradi v kratkem času padle velike količine dežja so poškodovane tudi številne gozdne vlake in ceste, predvsem v obliki erozijskih jarkov in izpranega zgornjega ustroja ceste. Obiskovalci gozdov naj se, priporoča ZGS, za zdaj ne odpravljajo v poškodovane gozdove.
Poleg Komende je bilo hudo tudi v Cerkljah na Gorenjskem, kjer so po podatkih na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje obravnavali 33 dogodkov.
Najhuje sta prizadeta spodnji del Zaloga in Lahovče. Po besedah župana Franca Čebulja je v spodnjem Zalogu poškodovanih več kot 30 objektov, prizadetih pa približno 20 družin; ponekod je točo naneslo tudi do pol metra visoko. Veter je odkrival strehe, odnašal ostrešja, rušil starejše gospodarske objekte ter povzročal škodo na oknih, vratih in stenah.
Največja škoda bo po prvih ocenah v kmetijstvu. »Kmetijski pridelki – koruza, krompir, žitarice, zelje in vrtnine – so v tem pasu popolnoma uničeni. Tu ne bo zraslo nič,« je dodal. Predsednik gasilske zveze Cerklje Marjan Luskovec je povedal, da je bilo najhuje v približno 15 minutah okoli 20.30. Posledice danes odpravlja več kot sto gasilcev ob pomoči enot iz širše gorenjske regije in civilne zaščite, poteka pa predvsem začasna sanacija ostrešij pred morebitnimi novimi padavinami. Višina škode še ni znana.
Slovenska karitas je po neurjih, ki so v torek in sredo povzročila veliko škode na Štajerskem in Gorenjskem, začela zbirati pomoč za prizadeta gospodinjstva. Sredstva bodo namenjena sanaciji škode na stanovanjskih objektih in ponovni ureditvi bivalnih prostorov.
Posebej opozarjajo na občino Komenda, kjer poročajo o približno 130 poškodovanih objektih, med njimi stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih. Huje prizadetim družinam bodo pomagale tudi lokalne Karitas. Prispevke je mogoče nakazati na račun Slovenske karitas ali darovati s SMS-sporočilom DARUJ5 oziroma DARUJ10 na 1919.
Neurje je prizadelo tudi občino Škofja Loka, kjer je po besedah župana Tineta Radinje odkrivalo strehe in zalivalo kleti, saj je v kratkem času padla velika količina padavin, ki je zamašila jaške. Kot je povedal za STA, so opravili okoli 20 gasilskih intervencij, škoda pa je nastala tako na stanovanjskih objektih kot tudi na javni infrastrukturi. Meteorna voda je med drugim pronicala v športno dvorano na Podnu, v prostore športne dvorane osnovne šole in v enega od vrtcev. Posledice neurja že odpravljajo, dejavnosti pa po njegovih besedah danes večinoma potekajo nemoteno.
Zaradi močnejših neviht z nalivi in sunki vetra so po doslej zbranih podatkih v regijskih centrih za obveščanje obravnavali več kot 400 dogodkov, so sporočili iz centra za obveščanje Uprave RS za zaščito in reševanje. Največ dela so imeli gasilci na območju regijskega centra Ljubljana, kjer je bilo 152 dogodkov, Kranja (102) in Celja (39). Na terenu je posredovalo 161 gasilskih enot, od tega sedem poklicnih.

Neurje je težave povzročilo tudi v Savinjski dolini in na Koroškem. V Savinjski dolini je padala tudi toča v velikosti oreha, močan veter je podiral drevesa, odkrival strehe in oviral promet, več sto odjemalcev pa je ostalo brez elektrike. Na širšem Celjskem so največ intervencij imeli v Mestni občini Celje, kjer so poklicni in prostovoljni gasilci posredovali na 11 lokacijah, odstranjevali podrta drevesa in pomagali tam, kjer je meteorna voda ogrožala stanovanjske objekte.
Na Koroškem so gasilci v Črni izčrpali vodo iz kleti, v Koprivni pa zaradi nevarnosti porušitve zamašene pregrade potoka preventivno evakuirali dva prebivalca. V Radljah ob Dravi so odstranjevali podrta drevesa, na Ravnah na Koroškem začasno pokrili odkrito streho, v Slovenj Gradcu pa s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte, med drugim lekarno. Po doslej znanih podatkih hujših poškodb ljudi ni bilo.
Večerno neurje z močno točo je prizadelo tudi Spodnje Podravje, kjer bo po prvih ocenah največ škode v kmetijstvu. Po besedah vodje ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Dragomirja Murka je toča klestila po večjem delu regije, najhuje na haloškem območju od Makol do Zavrča, pa tudi v okolici Dornave, Gorišnice in Kidričevega.
Gasilci so doslej posredovali v 45 intervencijah, med drugim pri okoli 15 razkritih strehah, voda je zalivala kleti, zaradi plazu in podrtega drevja pa je zaprta cesta Podlehnik–Rogatec v Žetalah.
Veliko škodo je utrpel tudi Infrastrukturni center Ptuj, kjer je toča uničila del semenskega pridelka slovenskih avtohtonih sort vrtnin in poljščin, najbolj česen.
Na severu Štajerske so gasilci po besedah Dejana Kosija opravili okoli 25 intervencij, predvsem zaradi podrtih dreves in delno poškodovanih streh, največ na območju Šentilja in Poljčan.
Zavarovalnica Triglav po neurjih v torek in sredo že zbira prijave škode, vendar poudarja, da se pri prijavi škode na objektih in vozilih ne mudi: upoštevali bodo tudi prijave po običajnem tridnevnem roku. Oškodovancem svetujejo, naj najprej poskrbijo za varnost, nato pa, ko razmere to dopuščajo, preprečijo nadaljnjo škodo, denimo začasno prekrijejo streho ali odstranijo nevarne dele, ter poškodbe fotografirajo. Izjema je škoda v kmetijstvu, ki jo je treba prijaviti čim prej oziroma najpozneje v treh dneh, zlasti pred žetvijo.
V prihodnjih dneh, kot kaže zdaj, tako burnega vremenskega dogajanja ne bo. Danes bo sprva še precej oblačno z občasnimi plohami. Sredi dneva in popoldne se bo od zahoda delno zjasnilo. Proti večeru lahko v severnih krajih nastane kakšna ploha ali nevihta. Na Primorskem bo pihala šibka burja, ponekod v notranjosti pa jugozahodni veter.
V petek bo sprva pretežno jasno, čez dan se bo od severa oblačnost povečala, v južni polovici Slovenije bo ostalo večinoma sončno. V soboto bo po napovedih meteorologov precej jasno, popoldne v hribovitem svetu ni povsem izključena kakšna ploha. V nedeljo bo sončno, popoldne bodo na severu začele nastajati plohe in nevihte, ki se bodo nadaljevale v noč na ponedeljek.
Komentarji