Ljubljana – Preden lahko neko društvo zaprosi za status humanitarne organizacije, mora najmanj eno leto pred vložitvijo vloge opravljati humanitarno dejavnost in kot dokazila priložiti letno poročilo o delu za preteklo leto, podatke o programih in storitvah, ki so jih izvajali v preteklem letu, in potrdilo oziroma akt, ki izkazuje datum ustanovitve organizacije.
Izpolnjevanje pogojev in meril za pridobitev statusa pregleda sedemčlanska komisija, ki jo imenujeta minister, pristojen za zdravstveno varstvo, in minister, pristojen za socialno varstvo, postopek pa se lahko precej zavleče. Nekdo je na družbenih omrežjih že delil izkušnjo o tem, kako so eno leto pripravljali dokumente za vlogo, potem pa so jim jo zavrnili, ker so do enega leta njihovega delovanja manjkali štirje dnevi.
Razvid humanitarnih organizacij vodita pristojni ministrstvi, to sta ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V njihovem razvidu je trenutno vpisanih 165 organizacij, v register ministrstva za zdravje pa 109. Na ministrstvu za delo imajo trenutno 14 nerešenih vlog za pridobitev statusa humanitarne organizacije.
»Vse se bo rešilo skozi popolnoma zakonit ovinek, ki je črno na belem dovoljen in ki je bil že večkrat uporabljen.«
Goran Forbici, direktor CNVOS
Rešitev za Krisa
165
humanitarnih organizacij je vpisanih v razvid ministrstva za socialo, 109 pa v register ministrstva za zdravje
Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS)
Goran Forbici pravi, da primerov društev, celo posameznikov, ki bi radi pomagali, pa nimajo statusa humanitarnih društev, ni malo. Tudi Palčici pomagalčici so v CNVOS že pomagali in kot poudarja Forbici, je rešitev enostavna in povsem legalna: »Društvo lahko denar kot donacijo podari neki humanitarni organizaciji, ta pa potem plača vse račune. Tako je zadeva povsem legitimna in legalna, družina ne bo plačala dohodnine na ta znesek, humanitarni organizaciji, ki bo to donacijo dobila, ni treba plačati nobenih davkov za ta znesek, ker bo šlo za tako imenovani nepridobitni dohodek. Tako da se bo vse rešilo skozi popolnoma zakonit ovinek, ki je dovoljen in ki je bil že večkrat uporabljen.«
Nataša Sorko, predsednica Nacionalnega foruma nevladnih organizacij.
To možnost je,
kot smo včeraj poročali v Delu, ponudila tudi sama Finančna uprava RS (Furs). Iz urada predsednika države
Boruta Pahorja so za pomoč Palčici pomagalčici zaprosili Nacionalni forum nevladnih organizacij, ki združuje več kot sto humanitarnih organizacij.
Nataša Sorko, predsednica foruma, je dejala, da je Palčica akcijo za Krisa začela lahkoverno, saj ni preverila obstoječe zakonodaje. »Vsi smo samo ljudje, ko slišimo za stisko, si želimo pomagati in nihče ne razmišlja o posledicah, tudi davčnih.« Dodala je, da bodo omenjenemu društvu, ki jih ob začetku akcije ni kontaktiralo za nasvet, pomagali reševati nastalo situacijo.
Bile so zlorabe, a niso vsi črne ovce
Tudi Forbici razume, da društva, posamezniki in širša javnost dela zakonodaje, ki ureja humanitarnost, ne obvladajo. »To so detajli zakonodaje, ki ureja humanitarne in nevladne organizacije, davke, dohodnino … Naivno bi bilo pričakovati, da to vsi ljudje poznajo. In tega ni malo. Nedavno so objavili transakcijski račun mame drugega dečka, naj ljudje nakažejo denar kar njej. To smo odsvetovali, saj se bo prejeti denar štel kot dohodek, ki se obdavči, neobdavčena so samo darila zakonca, otrok in staršev.«
Da je, kakor je, pa smo krivi tudi mediji in politika, je jasen Forbici: »V zadnjih 20 letih se je razraslo nezaupanje do humanitarnih organizacij. Saj so bile tudi kakšne zlorabe v preteklosti, ampak črne ovce imamo vsi. Nadzor nad organizacijami, ki so na seznamu 150 humanitarnih organizacij, je resen. Politika, pa tudi mediji, bi morali povedati ljudem, da imamo sistem, kot ga imamo, z namenom. Da imamo varovalke, da vas kdo ne prinese naokoli.«
Predmet dohodnine so, kot smo že večkrat poročali, tudi prejemki iz šolskega sklada, ki presegajo 42 evrov v enkratnem znesku oziroma 84 evrov, če je nakazil več. Šolski skladi so bili sicer ustanovljeni za obogatitev dejavnosti šol oziroma za nadstandardne dejavnosti, z zakonom pa še vedno ni predvideno, da bi znotraj šolskega sklada lahko deloval tudi socialni sklad. Ker izplačila šolskega sklada v osnovi niso namenjena pomoči socialno šibkim, ne morejo biti oproščena dohodnine, so nam že večkrat odgovorili s šolskega ministrstva. Na terenu je sicer povsem drugače, velika večina šol svojim učencem pomaga prav s šolskim skladom, pri tem pa pazijo, da višina prejemkov ne presega zakonsko določenih omejitev, po katerih bi bili prejemki predmet dohodnine. V Preboldu so starši prav zato ustanovili Društvo prijateljev mladine Prebold, ki ima status humanitarne organizacije, je pojasnila predsednica Mojca Štruc: »V šolskem skladu so zneski še vedno omejeni zaradi dohodnine. Če smo starši že zbirali denar na prazničnih tržnicah oziroma dajali prostovoljne prispevke, smo hoteli, da denar pride do tistih, ki pomoč potrebujejo, ne pa, da država del pobere. Zdaj, ko imamo društvo s statusom humanitarne organizacije, je to seveda mogoče.«
