Galerija
Nezaupanje v slovenske politične institucije opazili tudi v tujini
Slovenija, ki jo je analitični oddelek založniške skupine Economist v letošnjem svetovnem indeksu demokracije uvrstil med nepopolne demokracije, je mesto med idealnimi sistemi izgubila predvsem zaradi čedalje nižjega zaupanja javnosti v politične stranke, parlament in vlado.
Ljubljana – Economistovi analitiki so Slovenijo v enaki raziskavi pred dvema letoma uvrstili na zadnje, 30. mesto med državami s popolno demokracijo. Tedaj je izmed 167 držav po vsem svetu iz druščine nekdanjih socialističnih držav to uspelo le še Češki, ki je v nasprotju z našo državo obdržala mesto v klubu zglednih demokracij. Slovenija si je svojo relativno visoko mesto leta 2008 zagotovila z visokimi ocenami volilnih procesov in državljanskih svoboščin ter se tako enakovredno primerjala z nekaterimi dolgo utrjenimi demokracijami.
Zgledni volilni procesi, drugo pa ...
Ocenjevalci oddelka Economist Intelligence Unit naši državi tudi letos namenjajo visoko oceno v omenjenih kategorijah. Volilni procesi in razmere političnega pluralizma pri nas so, tako kot pred dvema letoma, ocenjeni z oceno 9,58 od najvišje 10, prav tako državljanske svoboščine, znova ocenjene z 8,82. Na enaki ravni je z oceno 6,67 ostala participacija državljanov, funkcioniranje vlade, ki je bilo leta 2008 ocenjeno s 7,86, pa je padlo na 7,14. Letos najnižje ocenjena kategorija politična kultura (6,25) je ob prejšnjem merjenju javnega mnenja dobila oceno 6,88.
Kritična ocena je posledica široke ljudske apatije in nezadovoljstva s političnimi elitami, ugotavlja poročilo Democracy index 2010, ki zadnja leta zaznava tudi precejšnje poslabšanje v vrsti odnosov do zaznavanja demokracije. Študije kažejo veliko zmanjšanje zaupanja državljanov v politične institucije (stranke, parlament in vlado), z načinom funkcioniranja demokracije pa je zadovoljna le dobra tretjina Slovencev, kar je precej manj kot v kateri koli zahodnoevropski državi. Konkretno, političnim strankam je leta 2009 zaupalo le devet odstotkov državljanov (leta 2007 13 odstotkov), parlamentu 29 odstotkov (leta 2007 32 odstotkov), vladi pa 19 odstotkov (leta 2007 31 odstotkov anketirancev). Z demokracijo je bilo oktobra in novembra 2009 zadovoljnih 37 odstotkov vprašanih, kar je 11 odstotkov manj kot dve leti prej.
Uhan: Za »zdrs« krivi tudi referendumi
»Ocena nikakor ni alarmantna, upoštevani kazalniki za Slovenijo pa so relevantni in verodostojni. Premik je majhen, a vendarle v smeri, ki si je ne želimo,« je rezultate komentiral sociolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede Samo Uhan. Po njegovem mnenju lahko znižanje ocene politične participacije po večini pripišemo politični instrumentalizaciji demokratičnega mehanizma referenduma, »ko se zaradi nekih zelo posebnih interesov poskuša manipulirati z voljo ljudi, kar vodi v odpor do udeležbe in banalizacijo referenduma na raven neke ankete«.
Pri tem pa Uhan opozarja na nujnost kritične distance. »V raziskavi sta zelo visoko uvrščeni na primer Islandija in Švica (2. in 8. mesto, op. a.), čeprav vemo, da se je v prvi dogajala neka sistemska korupcija, ki je državo pripeljala na rob bankrota, v drugi pa na referendumih nekaterim prebivalcem prepovedujejo gradnjo verskih objektov,« je še dodal predavatelj na FDV.
Zgledni volilni procesi, drugo pa ...
Ocenjevalci oddelka Economist Intelligence Unit naši državi tudi letos namenjajo visoko oceno v omenjenih kategorijah. Volilni procesi in razmere političnega pluralizma pri nas so, tako kot pred dvema letoma, ocenjeni z oceno 9,58 od najvišje 10, prav tako državljanske svoboščine, znova ocenjene z 8,82. Na enaki ravni je z oceno 6,67 ostala participacija državljanov, funkcioniranje vlade, ki je bilo leta 2008 ocenjeno s 7,86, pa je padlo na 7,14. Letos najnižje ocenjena kategorija politična kultura (6,25) je ob prejšnjem merjenju javnega mnenja dobila oceno 6,88.
Kritična ocena je posledica široke ljudske apatije in nezadovoljstva s političnimi elitami, ugotavlja poročilo Democracy index 2010, ki zadnja leta zaznava tudi precejšnje poslabšanje v vrsti odnosov do zaznavanja demokracije. Študije kažejo veliko zmanjšanje zaupanja državljanov v politične institucije (stranke, parlament in vlado), z načinom funkcioniranja demokracije pa je zadovoljna le dobra tretjina Slovencev, kar je precej manj kot v kateri koli zahodnoevropski državi. Konkretno, političnim strankam je leta 2009 zaupalo le devet odstotkov državljanov (leta 2007 13 odstotkov), parlamentu 29 odstotkov (leta 2007 32 odstotkov), vladi pa 19 odstotkov (leta 2007 31 odstotkov anketirancev). Z demokracijo je bilo oktobra in novembra 2009 zadovoljnih 37 odstotkov vprašanih, kar je 11 odstotkov manj kot dve leti prej.
Uhan: Za »zdrs« krivi tudi referendumi
»Ocena nikakor ni alarmantna, upoštevani kazalniki za Slovenijo pa so relevantni in verodostojni. Premik je majhen, a vendarle v smeri, ki si je ne želimo,« je rezultate komentiral sociolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede Samo Uhan. Po njegovem mnenju lahko znižanje ocene politične participacije po večini pripišemo politični instrumentalizaciji demokratičnega mehanizma referenduma, »ko se zaradi nekih zelo posebnih interesov poskuša manipulirati z voljo ljudi, kar vodi v odpor do udeležbe in banalizacijo referenduma na raven neke ankete«.
Pri tem pa Uhan opozarja na nujnost kritične distance. »V raziskavi sta zelo visoko uvrščeni na primer Islandija in Švica (2. in 8. mesto, op. a.), čeprav vemo, da se je v prvi dogajala neka sistemska korupcija, ki je državo pripeljala na rob bankrota, v drugi pa na referendumih nekaterim prebivalcem prepovedujejo gradnjo verskih objektov,« je še dodal predavatelj na FDV.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji