»Nezaupnica našemu zdravstvu? Nikakor ne!«

Ljubljana – Odločitev predsednika republike Danila Türka, da gre na operacijo prostate v tujino, ne pa v kakšen slovenski zavod, ki je tudi usposobljen za take operacije, je že sprožila precejšnje razburjenje. Tako med zdravništvom, ki to razume kot znamenje nezaupanja, kot širše med ljudmi, ki si večinoma ne morejo privoščiti samoplačniških posegov v tujini.

Je predsednik republike z odhodom na zdravljenje v tujino izrekel nezaupnico slovenskemu zdravstvu? Nikakor ne, so zatrdili v predsednikovem uradu. Za kliniko v Innsbrucku se je predsednik odločil po posvetu z zdravniki. Pri tem mu je bilo pomembno, da okrevanje traja čim manj časa. »Zdravljenje maligne tvorbe na prostati je mogoče na več načinov,« je dejal specialist urolog dr. Andrej Kmetec. »Po posvetu z onkologi smo se odločili, da je v tem primeru najprimernejše kirurško zdravljenje. Zaradi zasedenosti in mnogih obveznosti predsednika pa smo ocenili, da je najprimernejši robotski kirurški poseg, ki omogoča najhitrejše okrevanje.«

In zakaj Innsbruck, ne pa morda Celje, kjer v splošni bolnišnici tudi izvajajo prav take robotske operacije? V Celju so s tem šele dobro začeli, doslej so opravili manj kot 100 tovrstnih posegov, medtem ko je samo operater, ki je v Innsbrucku operiral dr. Türka, sam opravil že več kot 500 robotskih operacij, je pojasnil Kmetec. »Večje izkušnje pa ne pomenijo samo večje zanesljivosti, temveč tudi bistveno krajšo ležalno dobo in sama operacija lahko poteka bistveno hitreje in bolje.« Kmetec predsednikovo potezo razume kot spodbudo, da bi tudi pri nas začeli izvajati še več tovrstnih operacij, denimo v ljubljanskem KC.

Predsednikova zasebnost

Pomenljivo je, da predsednik noče razkriti preveč podrobnosti o zdravljenju, niti tega ne, v kateri kliniki so ga operirali. Gre vendarle za njegovo zasebnost. »Zavedamo se, da ima javnost pravico do obveščenosti in je upravičena izvedeti, da je predsednik na zdravljenju, upoštevati pa želimo tudi predsednikovo željo po zasebnosti,« je pojasnil predsednikov tiskovni predstavnik Boštjan Lajovic.

Kako dolgo je treba čakati na urološki pregled?

Kadar ima moški težave s prostato in ga izbrani splošni zdravnik pošlje na preiskavo k specialistu, čaka na pregled najmanj 40 dni (v Zdravstvenem domu Sežana) in največ 408 dni (v bolnišnici Slovenj Gradec), kažejo podatki Inštituta za varovaje zdravja (IVZ) in spletne strani zdravstvenih ustanov. Če biopsija (odvzem tkiva) pokaže, da je tvorba maligna, je v Slovenj Gradcu za bolnika poskrbljeno takoj (ni čakalne dobe), sicer pa čaka 97 dni. V UKC Ljubljana čaka bolnik z rakom na operacijo 45 dni, za benigno hiperplazijo prostate pa 90 dni. V UKC Maribor posebnega podatka za operacijo rakave prostate ni, torej čakajo na operacijo več kot šest mesecev.

Zakaj smo izvedeli šele po dveh dneh?

Zakon funkcionarjev ne zavezuje, da obveščajo javnost o svojem zdravstvenem stanju. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar meni, da vnaprejšnje razkrivanje zdravstvenega stanja ni potrebno. »Skladno z evropsko doktrino zasebnosti se vsak, tudi visoki politični predstavniki, sami odločijo, kaj bodo javnosti povedali. Menim, da se tega, da je nekaj javnosti treba sporočiti, zavedajo tudi sami. Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če ne bi hoteli nič povedati. Povečano zanimanje javnosti bi bilo lahko morda izkazano le ob daljši odsotnosti ali ob vidnih znamenjih nezmožnosti opravljanja funkcije,« je pojasnila pooblaščenka.