»Ni ga junaka, ki bi zadržal cepin brez rokavic«

Stopnja nevarnosti snežnih plazov je nizka, a to ne pomeni, da nevarnosti ni.

Objavljeno
18. december 2018 07.00
Posodobljeno
18. december 2018 07.37
Lavinski psi so reševalcem v veliko pomoč. FOTO: Matjaž Šerkezi
V nedeljo je plaz pod Palcem na območju Vrtače odnesel planinca, nesrečo je k sreči preživel. V lanski sezoni je po uradni statistiki gorske reševalne zveze plaz odnesel šest ljudi. Ker bodo prosti praznični dnevi v gore privabili veliko obiskovalcev, strokovnjaki svarijo pred nespametnim ravnanjem gornikov.

Kljub nenehnim opozorilom, da gore niso šala, sploh pa ne pozimi, se vedno najdejo takšni, ki se na očake odpravijo v pajkicah, športnih copatih, brez rokavic, čelade ali čelne svetilke.

Pravilna oprema, ki jo znamo uporabljati, dobra telesna pripravljenost in informacije o tem, kakšne razmere nas čakajo nad tisoč in več metri nadmorske višine, nam lahko rešijo življenje.

»Največjo težavo povzročajo klože, se pravi trd, zbit in napihan sneg. Ponavadi se kloža sproži že ob manjši obremenitvi, ko planinec preči pobočje. Klože niso problem le pri nas, pač pa v celotnem alpskem loku,« opozarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec planinske zveze (PZS) in alpinistični inštruktor.

image
V gore načrtovano, ustrezno opremljeni, odgovorno in spoštljivo. FOTO: Manca Čujež


Šerkezi je pred kratkim na Krvavcu, kjer so strokovnjaki s PZS pripravili tiskovno konferenco ravno na temo gora pozimi, dejal, da hoja po takem zbitem snegu nujno zahteva zimsko opremo (dereze, cepin, lavinski trojček ...) in znanje. Tega zgolj z udeležbo na nekajurnem tečaju varne hoje v gore ne moremo dobiti. Če torej nismo povsem prepričani vase in v svoje znanje ter telesno pripravljenost, si omislimo vodnika, vodnika planinske zveze, sicer je bolje, da ostanemo doma na varnem.

»Večkrat vidim fotografije ljudi, ki imajo na nogah dereze in v rokah palice. Ali pa držijo cepin brez rokavic. Ko enkrat padeš na snegu, so prve sekunde ključne, da zaustaviš padec. Sicer si izgubil igro. In ni ga junaka, ki bi lahko zadržal cepin brez rokavic,« je jasen Šerkezi.

Zlato pravilo zimske hoje v gore se namreč glasi: kadarkoli imamo na nogah dereze, je v roki cepin, nikoli in nikdar palice. To je namreč smrtonosna kombinacija. Z derezami lahko namreč hitro izgubimo ravnotežje in pademo, in če v rokah nimamo cepina, se na strmem pobočju ne bomo ustavili, poudari Šerkezi.

In še na nekaj opozori: derezice niso dereze, prve so odličen pripomoček za hojo po zasneženih in poledenelih gozdnih cestah, na zelo strmih poteh pa se ob stranski obremenitvi derezice lahko snamejo ali pretrgajo. V gore pozimi hodimo s planinskimi čevlji z narebrenim in torzijsko stabilnim podplatom, na katerega pritrdimo dereze.
 

image
Nevarnost snežnih plazov v gorah ni na najvišji stopnji, a previdnost ne bo odveč. FOTO: Reuters


Lavinski trojček naj bo pozimi obvezna oprema


»Sama oprema v zadnjih letih ni več problem, pač pa to, da je ljudje ne znajo uporabljati. Na turi v visokogorje moramo imeti lavinski trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna, lopata in lavinska sonda. Trojček je obvezen, četudi gremo v gore le za eno uro,« opozarja Šerkezi. Zakaj na glavo čelado? Ker bo ob že najmanjšem padcu tista, ki bo najprej udarila ob trdo podlago.

Nujni so tudi ustrezna oblačila (kamor ne spadajo tanke pomladne hlače in kratki rokavi, zato pa v vsakem primeru tople rokavice in kapa), zimska obutev, čelada in prva pomoč. Če namreč v dolini sije sonce in termometer kaže 15 stopinj Celzija, bodo razmere nad 1500 metri zagotovo bolj zahtevne. »Pri neprimernih oblačilih pride hitro do podhladitve in do resnih poškodb zaradi mraza.«

image
Za obisk gora pozimi je potrebna popolna zimska oprema, ki jo moramo znati tudi uporabljati. FOTO: Manca Čujež


Gore pozimi so zahtevno okolje, tja naj se podajo le izurjeni planinci z veliko izkušnjami. »Dnevi so krajši, tu sta mraz in veter. Telo se ohlaja bolj intenzivno, poleg tega je na snegu vedno možnost plazu ali zdrsa,« Šerkezi obiskovalcem gorskega sveta polaga na srce previdnost. Če tudi pozimi nikakor ne morete brez gora, so tudi takšne, na katere peljejo bolj položne planinske poti.

Z osvojitvijo Jalovca, Triglava, Brane ali Grintovca se na družbenih omrežjih ne boste mogli pohvaliti, zato pa si boste prav lahko rešili življenje.

Kaj moramo vedeti za varno hojo v gore?

• Pozimi je gorski svet ponavadi prekrit s snežno odejo, zato se razmere za gibanje po njem spremenijo.
• Medtem ko po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih (če le ni preveč snega), pa na planem to ni mogoče. Že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije in zabriše pot.
• Klini in jeklenice, če niso skriti pod snegom, so prekriti z njim ali s plastjo ledu.
• V zimskih dneh moramo biti pripravljeni na nizke temperature, krajši dan, nevarnost proženja snežnih plazov.
• Večina planinskih koč je zaprtih, v gorah je manj ljudi, poveča se možnost zdrsa. Vse to moramo upoštevati ne samo na turi, ampak tudi pri izbiri poti in ciljev, pri pripravi na turo ter pri izbiri opreme.
• Na grebenih veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo podrejo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani.
• Razmere v gorah se hitro spreminjajo in so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo utegnili potrebovati.
• Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami spremljajmo in ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem območju.