Ni jim treba spoštovati predpisov, ki so jih sami sprejeli
Tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper visoke predstavnike države, češ da niso nikogar okužili.
Odpri galerijo
Državni funkcionarji naj bi storili kaznivo dejanje, ker so se ob ogledu južne meje zadrževali v skupini brez medsebojne varnostne razdalje. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Kamnik – Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu je zavrglo kazensko ovadbo Socialistične partije Slovenije (SPS) zoper predsednika države Boruta Pahorja, obrambnega ministra Mateja Tonina in notranjega ministra Aleša Hojsa ter ostale neidentificirane osebe. Ti so se minuli mesec ob Kolpi brez predpisane varnostne razdalje sprehajali ob naši južni meji v Bregu pri Sinjem Vrhu. V SPS so nad odločitvijo tožilstva razočarani.
Kazenska ovadba SPS s sedežem v Kamniku se je nanašala na domnevno kršenje predpisa v zvezi s 177. členom kazenskega zakonika (KZ-1), ki govori o prenašanju nalezljivih bolezni. Zunajparlamentarna stranka, ki jo vodi generalni sekretar Tadej Trček, je omenjenim visokim državnim funkcionarjem očitala storitev kaznivega dejanja, ker so se ob ogledu južne državne meje zadrževali v skupini, ki je štela več kot pet oseb, med seboj pa niso imeli primerne varnostne razdalje, kakor jo določa predpis.
Po prepričanju Trčka so visoki predstavniki države kaznivo dejanje storili 15. aprila. Takrat so ob obisku 72. brigade Slovenske vojske v Črnomlju in kasneje ob ogledu južne državne meje kršili odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja zunaj občin, ki ga je marca sprejela vlada.
Po prepričanju vlagateljev kazenske ovadbe so vidni državni predstavniki kršili odlok, ki jasno določa, da je dovoljeno gibanje v skupinah do pet oseb, a le, kadar gre za družinske člane oziroma skupine sodelavcev, če uporabljajo skupni osebni transport za prevoz na delo ali z dela ali so vpoklicani za opravljanje del in nalog v okviru civilne zaščite.
V SPS so razočarani nad delom novomeškega tožilstva. »Ker sklepa še nismo prejeli, ne moremo vsebinsko komentirati odločitve tožilstva. Nas pa zelo zanima obrazložitev. Odločitev je glede na naravo režima pričakovana, s čimer se poglablja naše nezaupanje do slovenskega pravnega sistema in dvom v neodvisnost,« je dejal Trček.
Na vprašanje, kateri so bili pravni razlogi za zavrnitev kazenske ovadbe, je Srečko Hočevar, višji državni tožilec in vodja novomeškega okrožnega državnega tožilstva, odgovoril, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Ovadeni naj bi namreč storili kaznivo dejanje, ker so se ob ogledu južne meje zadrževali v skupini, ki je štela več kot pet oseb in med seboj niso imeli primerne varnostne razdalje. Hočevar je pojasnil, da samo to dejstvo, ki je nedvoumno razvidno iz objavljenih fotografij, ne zadostuje kot dokaz, da naj bi ovadeni storili kaznivo dejanje prenašanje nalezljivih bolezni po 177. členu kazenskega zakonika.
»Ovadenim ni mogoče očitati, da naj bi z neravnanjem po odloku povzročili, da se je koronavirus razširil oziroma naj bi povzročili konkretno nevarnost (ne potencialno ali abstraktno), da bi se nalezljiva bolezen lahko razširila,« je povedal Hočevar. Pojasnil je še, da je kaznivo dejanje podano le, če storilec s svojim ravnanjem povzroči razširitev nalezljive bolezni, torej okužbo vsaj še ene osebe. Posledice takšnega kaznivega dejanja je torej razširitev nalezljive bolezni, storilec pa se dejanja mora zavedati. V konkretnem primeru tega ni mogoče trditi, zato je tožilstvo ovadbo zavrglo, je sklenil Hočevar.
Kazenska ovadba SPS s sedežem v Kamniku se je nanašala na domnevno kršenje predpisa v zvezi s 177. členom kazenskega zakonika (KZ-1), ki govori o prenašanju nalezljivih bolezni. Zunajparlamentarna stranka, ki jo vodi generalni sekretar Tadej Trček, je omenjenim visokim državnim funkcionarjem očitala storitev kaznivega dejanja, ker so se ob ogledu južne državne meje zadrževali v skupini, ki je štela več kot pet oseb, med seboj pa niso imeli primerne varnostne razdalje, kakor jo določa predpis.
Dvom v pravni sistem
Po prepričanju Trčka so visoki predstavniki države kaznivo dejanje storili 15. aprila. Takrat so ob obisku 72. brigade Slovenske vojske v Črnomlju in kasneje ob ogledu južne državne meje kršili odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja zunaj občin, ki ga je marca sprejela vlada.
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Po prepričanju vlagateljev kazenske ovadbe so vidni državni predstavniki kršili odlok, ki jasno določa, da je dovoljeno gibanje v skupinah do pet oseb, a le, kadar gre za družinske člane oziroma skupine sodelavcev, če uporabljajo skupni osebni transport za prevoz na delo ali z dela ali so vpoklicani za opravljanje del in nalog v okviru civilne zaščite.
Funkcionarji ne bodo odgovarjali za domnevno kršenje predpisa.
Ni jim mogoče očitati kršitev zakona in odloka.
V SPS nezaupanje do pravnega sistema, dvom v njegovo neodvisnost.
Ni jim mogoče očitati kršitev zakona in odloka.
V SPS nezaupanje do pravnega sistema, dvom v njegovo neodvisnost.
V SPS so razočarani nad delom novomeškega tožilstva. »Ker sklepa še nismo prejeli, ne moremo vsebinsko komentirati odločitve tožilstva. Nas pa zelo zanima obrazložitev. Odločitev je glede na naravo režima pričakovana, s čimer se poglablja naše nezaupanje do slovenskega pravnega sistema in dvom v neodvisnost,« je dejal Trček.
Ovadeni niso širili koronavirusa
Na vprašanje, kateri so bili pravni razlogi za zavrnitev kazenske ovadbe, je Srečko Hočevar, višji državni tožilec in vodja novomeškega okrožnega državnega tožilstva, odgovoril, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Ovadeni naj bi namreč storili kaznivo dejanje, ker so se ob ogledu južne meje zadrževali v skupini, ki je štela več kot pet oseb in med seboj niso imeli primerne varnostne razdalje. Hočevar je pojasnil, da samo to dejstvo, ki je nedvoumno razvidno iz objavljenih fotografij, ne zadostuje kot dokaz, da naj bi ovadeni storili kaznivo dejanje prenašanje nalezljivih bolezni po 177. členu kazenskega zakonika.
»Kaznivo dejanje je podano le, če storilec s svojim ravnanjem povzroči razširitev nalezljive bolezni,« je pojasnil višji državni tožilec Srečko Hočevar. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
»Ovadenim ni mogoče očitati, da naj bi z neravnanjem po odloku povzročili, da se je koronavirus razširil oziroma naj bi povzročili konkretno nevarnost (ne potencialno ali abstraktno), da bi se nalezljiva bolezen lahko razširila,« je povedal Hočevar. Pojasnil je še, da je kaznivo dejanje podano le, če storilec s svojim ravnanjem povzroči razširitev nalezljive bolezni, torej okužbo vsaj še ene osebe. Posledice takšnega kaznivega dejanja je torej razširitev nalezljive bolezni, storilec pa se dejanja mora zavedati. V konkretnem primeru tega ni mogoče trditi, zato je tožilstvo ovadbo zavrglo, je sklenil Hočevar.
