Ni kaj odlašati – le brž na kolo

Kolesarska kultura je danes neprimerljivo boljša kakor pred desetletji.

Objavljeno
03. junij 2019 08.00
Posodobljeno
03. junij 2019 08.42
Z razvojem kolesarstva so lahko zadovoljni tudi trgovci, saj kolesarski trg nenehno raste. Foto Jure Eržen
Slovenski kolesarski strokovnjaki pri nas ocenjujejo, da se s kolesom tako ali drugače prevaža pol milijona Slovencev. Najbrž najbolj primerna športno-rekreacijska dejavnost za vse starosti od poganjalčkov naprej je del našega vsakdana, aktualno junaštvo Primoža Rogliča na italijanskem Giru pa še povečuje voljo do vrtenja pedal.

Že bežen pogled na koledar kolesarskih rekreativnih prireditev potrjuje, da kolesarjenje ne zaostaja veliko za pohodništvom, ki je prvo na lestvici najbolj priljubljenih prostočasnih dejavnosti. Kolesarska zveza Slovenije že skorajda dve desetletji z gibanjem Slovenija kolesari širi naše kolesarske vrste. »Vedno več nas je in vse več časa namenimo kolesarjenju, kar utrjuje naše zdravje in prispeva k našemu dobremu počutju,« pravijo v KZS.

image
Za – rekreativno – premagovanje večjih razdalj nam ni več treba obiskovati evropskih kolesarskih središč. Foto Voranc Vogel


Lani je bilo tako na koledarju 77 prireditev, največ doslej, prireditelji pa so skupaj našteli 18.500 kolesarjev. Med temi jih je 131 prejelo priznanja za udeležbo na najmanj petih prireditvah, od tega 11 družin. »Na prireditvah spoznavamo tudi našo kulturno in naravno dediščino ter odkrivamo lepote naše dežele. S tem, da se odločimo sodelovati na vsaj petih prireditvah, rekreativni kolesarji najlepše promoviramo kolesarjenje in skrb za zdravje, hkrati pa prispevamo tudi k razvoju turizma na sončni strani Alp.«


Slovenska pentlja

Za – rekreativno – premagovanje večjih razdalj nam ni več treba obiskovati evropskih kolesarskih središč, kot so italijanski Dolomiti, Toskana ali Gardsko jezero. Planinska zveza Slovenije je namreč pred dvema letoma potegnila pentljo in na naših tleh začrtala 41 tras za nič manj kot 1850 kilometrov Slovenske turnokolesarske poti (STKP). Ta med drugim obišče 112 kontrolnih točk, med njimi več kot 50 planinskih koč in številne pomembne planinske in turistične znamenitosti. Na trasi se nabere več kot 50.000 višinskih metrov, najvišja točka STKP je Poštarski dom na Vršiču (1688 m), najnižji pa sta Piran in Sečoveljske soline (en meter). Pot tehnično ni posebej zahtevna in je primerna za širok krog kolesarjev, zveza pa je prodala že več kot 2250 Dnevnikov Slovenske turnokolesarske poti, 16 kolesarjev pa jo je že prevozilo v celoti.

Le ena je Franja

Kolesarski maraton Franja je največji slovenski kolesarski dogodek z močno tradicijo. Prireditelji pripravijo šest dogodkov oziroma tras v okviru Franje, zaščititi morajo 381 kilometrov cest in skuhati 1,5 tone testenin. Pogon podpira 2400 prostovoljcev, prireditelji udeležencem podarijo 8000 spominskih medalj, nekaj tisoč litrov energetskih napitkov, gelov in ploščic, pripravijo 4000 paketov dobrodošlice, ki jih tri dni pakirajo otroci, člani KD Rog, 16.000 sladoledov in prav toliko jogurtov. »Franja je vrhunsko organiziran kolesarski dogodek, ima potencial, da se z malo večjo podporo države razvije še v najboljši slovenski turistični produkt, ki bi Sloveniji poleg ugleda in prepoznavnosti prinašal tudi dodatni ekonomski učinek. Modelu Franje vsekakor lahko sledi dirka Po Sloveniji s svojo pojavnostjo na Eurosportu,« pravi direktor Maratona Franja Gorazd Penko.


V Sloveniji je za zdaj označenih več kot 8000 kilometrov različnih kolesarskih poti. Zaradi naravnih danosti je najbolj razvito gorsko kolesarjenje, po podatkih gospodarskega interesnega združenja za pohodništvo in kolesarjenje pa so vedno bolj oblegane tudi daljinske kolesarske poti (Dravska kolesarska pot, Krožna turnokolesarska pot Slovenije, Trans Slovenia 1, 2, 3 ...). Trenutno je pri nas približno 60 za kolesarje specializiranih ponudnikov nastanitev, ki ponujajo približno 3000 postelj, v zadnjih dveh letih pa je znak specializirane namestitve prevzelo tudi deset planinskih koč. Treking kolesarjev in kolesarjev po daljinskih poteh je približno četrtina, kolesarjev v kolesarskih parkih 15 odstotkov, cestnih kolesarjev deset odstotkov in prav toliko občasnih kolesarskih uživačev. Največ pa je gorskih kolesarjev.

Lani je bilo v Sloveniji 77 prireditev, prireditelji so skupaj našteli 18.500 kolesarjev.
S kolesarskim turizmom se je doslej spoprijelo približno 20 destinacij.
Pri nas je označenih več kot 8000 kilometrov različnih kolesarskih poti.


Rogličev vpliv

V Sloveniji se je doslej s kolesarskim turizmom spoprijelo približno 20 destinacij. Koroška je prva v vrsti, dobro ji sledijo v Julijskih Alpah - Dolini Soče, Kranjski Gori, Bohinju, na Bledu in v Radovljici.

Vse našteto je dokaz, da je kolesarstvo vsakdanja realnost, kar se vidi tudi v kulturi kolesarjev in kako jih sprejema okolica. »Kolesarska kultura je danes neprimerljivo boljša kakor pred desetletji. Prav tako preostali udeleženci v prometu bistveno bolje sprejemajo kolesarje in so bolj uvidevni kot nekoč,« opazuje direktor Maratona Franja, največjega kolesarskega dogodka pri nas, Gorazd Penko. »Ljudje čutijo potrebo po gibanju in kolesarstvo je primerno za vsakogar. Športni uspehi posameznikov, kot je Primož Roglič, hkrati takoj povzročijo povečan vpis mladih v klube, a se povečana aktivnost v teh primerih opazi tudi pri starejših in tistih ne najbolj aktivnih,« je sklenil Penko.

image
Število nakupov e-koles hitro narašča tudi pri nas, čeprav se cene gibljejo v več tisoč evrih. Foto Mavric Pivk


Z razvojem kolesarstva so lahko zadovoljni tudi trgovci, saj kolesarski trg nenehno raste. Trenutno predvsem na račun koles z dodatnim pogonom električnih baterij. »Sodobni prodajni trendi nas dosežejo z nekaj zamika v primerjavi z Evropo, kjer so e-kolesa že bolj prodajana od običajnih koles,« je navedel nekdanji kolesarski as in direktor kolesarske trgovine Maxisport Primož Čerin. Število prodanih e-koles tudi pri nas skokovito raste, medtem ko so v zadnjem obdobju potrošniki precej kupovali cestna kolesa. »Treba je tudi opozoriti, da nekatere države sofinancirajo nakup e-kolesa, pri nas pa ne,« je dodal.