Stranke o športu: odpravile bi obdavčitve, uvedle davčne olajšave
Večina bi odpravila obdavčitve nagrad za kolajne na velikih tekmovanjih. Spodbujajo idejo o davčnih olajšavah za podjetja, ki vlagajo v šport.
Odpri galerijo
Vse nagrade, ki jih Olimpijski komiste Slovenije izplača športnikom, so obdavčene. FOTO: Igor Mali
Ljubljana – Ko se sprožijo bliskavice, se politiki radi postavijo ob bok največjim športnim asom. Koliko pa so pripravljeni prispevati k vrhunskim dosežkom, ko se fotoaparati pospravijo? Država dobitnike kolajn z velikih tekmovanj neobdavčeno denarno nagradi. Zaslužen znesek jim namenijo tudi iz drugih naslovov, a obdavčeno. Večina strank pred parlamentarnimi volitvami pravi, da bi davek na nagrade odpravile.
Denarne nagrade, ki jih za zmage na rednih tekmah doma ali v tujini prejmejo slovenski športniki, so obdavčene po zakonu o dohodnini, gre za rubriko drugi dohodki. Vse tiste nagrade, ki jih športniki in njihovi trenerji prejmejo od ministrstva za šolstvo, znanost in šport za svoje uspehe na največjih in najodmevnejših tekmovanjih, pa so glede na pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni neobdavčene in oproščene dohodnine. Enako velja za Bloudkove nagrade.
Pravila so drugačna, ko gre za nagrade Olimpijskega komiteja Slovenije. Ta jih izplačuje športnikom in njihovim trenerjem za dosežke v olimpijskih panogah na olimpijskih igrah do petega mesta, na svetovnih prvenstvih do četrtega, na evropskih do tretjega. Vse te nagrade, ki jih izplača OKS športnikom, so obdavčene. Nagrade se za vsake OI določijo v pogodbi s športnikom in zvezo. Vrednost teh za četrto in peto mesto na OI ter od prvega do četrtega mesta na SP in od prvega do tretjega mesta na EP določi izvršni odbor OKS-ZŠZ glede na sredstva, ki jih OKS pridobi od sponzorjev. Nagrada za olimpijsko zlato znaša 20.000 evrov, za srebro 17.500 evrov, za bron 15.000 evrov – vsi zneski so bruto.
Pred volitvami nas je zanimalo, kakšen odnos imajo politične stranke do nagrad za izstopajoče dosežke v vrhunskem športu. Desetim smo postavili vprašanje, ali bi, če bi prišle v koalicijo, odpravile obdavčitev nagrad za izjemne rezultate na velikih tekmovanjih.
Davčnega bremena bi bilo treba odrešiti predvsem nagrade OKS in nagrade iz drugih naslovov (panožne zveze, sponzorji). Iz odgovorov je razbrati, da bi večina strank odpravila obdavčitev nagrad. V SDS in NSi menijo, da je obdavčitev nagrad nesmiselna. Tudi v Desusu bi največje športne uspehe davčno razbremenili. V SLS so poudarili, da »športniki v svoje uspehe vlagajo veliko sredstev in se odrekajo, zato ni prav, da država od tega odreže svoj kos«. V SD bodo to obdavčitev še preučili.
Stranka Alenke Bratušek bi predvsem zagotovila dostojne nagrade za »športnike, ki dosegajo najboljše rezultate in s tem poskrbijo za veliko promocijo države«, v Levici pa vidijo težavo drugje: »Obdavčitev nagrad je težava le za peščico, se pa številni športniki borijo s prekarnostjo ter prehodom iz mladinskih kategorij v člansko in življenjem po koncu kariere. Zavzemamo se za ureditev položaja teh športnikov, predvsem njihovo ekonomsko in socialno varnost, saj se bodo s tem okrepili tudi vrhunski dosežki.« V Listi Marjana Šarca so poudarili, da na državni ravni nagrade za športnike niso obdavčene.
Zanimalo nas je tudi, ali bi stranke z vstopom v koalicijo uvedle davčne olajšave za podjetja, ki vlagajo v šport. V NSi so v preteklosti dvakrat vložili predlog zakona, ki bi spodbujal vlaganje v športno infrastrukturo. Podjetniki bi bili za vlaganje v šport nagrajeni z davčnimi olajšavami. Vendar prave podpore niso dobili.
V SDS so predlog sicer podprli. »S to olajšavo bi bil donator upravičen do znižanja davčne osnove za dvakratni znesek plačane donacije. Vlada in koalicija strank SMC, Desus in SD ter Levica so temu predlogu nasprotovale, zato v državnem zboru ni bil sprejet,« so zapisali pri SDS. Stranka Dobra država v svojem programu omenja, da bi rada zakonodajo prilagodila tako, da bodo podjetja bolj stimulirana za podpiranje športa. »Uvedli bi dodatne olajšave za financiranje športnih institucij s strani gospodarstva,« so zapisali v programu.
Iz SD odgovarjajo, da bodo davčno razbremenili sponzorstva v športu, »kar bo del uskladitve mehanizmov javnega financiranja športa«, iz SLS pa, da bi z uvedbo dodatnih davčnih olajšav za podjetja, ki vlagajo v šport, spodbudili podjetnike k temu koraku. Idejo podpirajo tudi v stranki Desus: »Še posebej na področju športa otrok. Glede na to, da so vsi programi zanje bolj ali manj plačljivi v vseh društvih in klubih, podpiramo idejo o uvedbi konkretnih davčnih olajšav za donacije.« Tovrstnim olajšavam so naklonjeni tudi v Listi Marjana Šarca, opozarjajo pa, da morajo biti ukrepi del celovite davčne reforme, ki jo je treba pripraviti v prvem letu nove vlade. V SMC so prepričani, da bi bila vlaganja podjetnikov v vrhunski in rekreativni šport večja z davčnimi spodbudami.
Medtem v Levici opozarjajo, da za podjetja obstaja že precej davčnih olajšav. »Davčni odpustki niso zagotovilo, da bodo podjetja športu namenila več sredstev... Je pa pomemben dejavnik lastništvo: tista v državni lasti športu namenjajo več kot zasebna podjetja. Privatizacija, ki ji v Levici nasprotujemo, bi imela negativne vplive tudi na šport,« so prepričani.
V Stranki Alenke Bratušek pa pojasnjujejo, da je njihov cilj ustvariti razmere, v katerih bi bile plače v Sloveniji višje: »To bi poleg spodbud za ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo dosegli tudi tako, da bi uvedli olajšave za podjetja, ki bi dobičke reinvestirala v srednjeročni in dolgoročni razvoj in inovacije. Menimo, da mora biti vsako podjetje družbeno odgovorno. To pa pomeni, da v zameno za sponzorstva in podpore, ki jih ponuja športnikom in drugim, ne pričakuje ničesar.«
Denarne nagrade, ki jih za zmage na rednih tekmah doma ali v tujini prejmejo slovenski športniki, so obdavčene po zakonu o dohodnini, gre za rubriko drugi dohodki. Vse tiste nagrade, ki jih športniki in njihovi trenerji prejmejo od ministrstva za šolstvo, znanost in šport za svoje uspehe na največjih in najodmevnejših tekmovanjih, pa so glede na pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni neobdavčene in oproščene dohodnine. Enako velja za Bloudkove nagrade.
Pravila so drugačna, ko gre za nagrade Olimpijskega komiteja Slovenije. Ta jih izplačuje športnikom in njihovim trenerjem za dosežke v olimpijskih panogah na olimpijskih igrah do petega mesta, na svetovnih prvenstvih do četrtega, na evropskih do tretjega. Vse te nagrade, ki jih izplača OKS športnikom, so obdavčene. Nagrade se za vsake OI določijo v pogodbi s športnikom in zvezo. Vrednost teh za četrto in peto mesto na OI ter od prvega do četrtega mesta na SP in od prvega do tretjega mesta na EP določi izvršni odbor OKS-ZŠZ glede na sredstva, ki jih OKS pridobi od sponzorjev. Nagrada za olimpijsko zlato znaša 20.000 evrov, za srebro 17.500 evrov, za bron 15.000 evrov – vsi zneski so bruto.
Večina proti obdavčitvi
Pred volitvami nas je zanimalo, kakšen odnos imajo politične stranke do nagrad za izstopajoče dosežke v vrhunskem športu. Desetim smo postavili vprašanje, ali bi, če bi prišle v koalicijo, odpravile obdavčitev nagrad za izjemne rezultate na velikih tekmovanjih.
Davčnega bremena bi bilo treba odrešiti predvsem nagrade OKS in nagrade iz drugih naslovov (panožne zveze, sponzorji). Iz odgovorov je razbrati, da bi večina strank odpravila obdavčitev nagrad. V SDS in NSi menijo, da je obdavčitev nagrad nesmiselna. Tudi v Desusu bi največje športne uspehe davčno razbremenili. V SLS so poudarili, da »športniki v svoje uspehe vlagajo veliko sredstev in se odrekajo, zato ni prav, da država od tega odreže svoj kos«. V SD bodo to obdavčitev še preučili.
Stranka Alenke Bratušek bi predvsem zagotovila dostojne nagrade za »športnike, ki dosegajo najboljše rezultate in s tem poskrbijo za veliko promocijo države«, v Levici pa vidijo težavo drugje: »Obdavčitev nagrad je težava le za peščico, se pa številni športniki borijo s prekarnostjo ter prehodom iz mladinskih kategorij v člansko in življenjem po koncu kariere. Zavzemamo se za ureditev položaja teh športnikov, predvsem njihovo ekonomsko in socialno varnost, saj se bodo s tem okrepili tudi vrhunski dosežki.« V Listi Marjana Šarca so poudarili, da na državni ravni nagrade za športnike niso obdavčene.
Infografika: Delo
Spodbuda k vlaganju
Zanimalo nas je tudi, ali bi stranke z vstopom v koalicijo uvedle davčne olajšave za podjetja, ki vlagajo v šport. V NSi so v preteklosti dvakrat vložili predlog zakona, ki bi spodbujal vlaganje v športno infrastrukturo. Podjetniki bi bili za vlaganje v šport nagrajeni z davčnimi olajšavami. Vendar prave podpore niso dobili.
V SDS so predlog sicer podprli. »S to olajšavo bi bil donator upravičen do znižanja davčne osnove za dvakratni znesek plačane donacije. Vlada in koalicija strank SMC, Desus in SD ter Levica so temu predlogu nasprotovale, zato v državnem zboru ni bil sprejet,« so zapisali pri SDS. Stranka Dobra država v svojem programu omenja, da bi rada zakonodajo prilagodila tako, da bodo podjetja bolj stimulirana za podpiranje športa. »Uvedli bi dodatne olajšave za financiranje športnih institucij s strani gospodarstva,« so zapisali v programu.
Iz SD odgovarjajo, da bodo davčno razbremenili sponzorstva v športu, »kar bo del uskladitve mehanizmov javnega financiranja športa«, iz SLS pa, da bi z uvedbo dodatnih davčnih olajšav za podjetja, ki vlagajo v šport, spodbudili podjetnike k temu koraku. Idejo podpirajo tudi v stranki Desus: »Še posebej na področju športa otrok. Glede na to, da so vsi programi zanje bolj ali manj plačljivi v vseh društvih in klubih, podpiramo idejo o uvedbi konkretnih davčnih olajšav za donacije.« Tovrstnim olajšavam so naklonjeni tudi v Listi Marjana Šarca, opozarjajo pa, da morajo biti ukrepi del celovite davčne reforme, ki jo je treba pripraviti v prvem letu nove vlade. V SMC so prepričani, da bi bila vlaganja podjetnikov v vrhunski in rekreativni šport večja z davčnimi spodbudami.
Medtem v Levici opozarjajo, da za podjetja obstaja že precej davčnih olajšav. »Davčni odpustki niso zagotovilo, da bodo podjetja športu namenila več sredstev... Je pa pomemben dejavnik lastništvo: tista v državni lasti športu namenjajo več kot zasebna podjetja. Privatizacija, ki ji v Levici nasprotujemo, bi imela negativne vplive tudi na šport,« so prepričani.
V Stranki Alenke Bratušek pa pojasnjujejo, da je njihov cilj ustvariti razmere, v katerih bi bile plače v Sloveniji višje: »To bi poleg spodbud za ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo dosegli tudi tako, da bi uvedli olajšave za podjetja, ki bi dobičke reinvestirala v srednjeročni in dolgoročni razvoj in inovacije. Menimo, da mora biti vsako podjetje družbeno odgovorno. To pa pomeni, da v zameno za sponzorstva in podpore, ki jih ponuja športnikom in drugim, ne pričakuje ničesar.«
