Ni vseeno, koliko študentov mora delati, da lahko študirajo

Slovenski študenti so v povprečju stari 24,1 leta in v nadpovprečno velikem deležu občutijo finančne težave. Študentsko delo jih tretjina opravlja redno, kar pomeni, da se jim skrajšuje čas, namenjen študijskim aktivnostim. V primerjavi z drugimi državami, zajetimi v raziskavi Evroštudent, je čas, ki so ga za delo porabili slovenski študenti, med daljšimi, in sicer uro nad povprečjem, ki znaša 14 ur na teden.
Objavljeno
15. december 2018 12.00
Posodobljeno
17. december 2018 10.38
Slovenski študentje se večinoma odločajo za študij takoj po srednji šoli, kar ni značilnost vseh drugih evropskih držav. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – »Ni vseeno, da dve petini študentov misli, da zdravstvena oskrba, ki jo dobijo v času študija, mogoče ni zadostna. Tudi ni vseeno, koliko jih mora delati, da lahko študirajo, oziroma koliko jih dela, da izboljšujejo svoj socialni položaj,« je ob predstavitvi zadnjih rezultatov mednarodne raziskave o socialno-ekonomskih razmerah življenja študentov povedal minister za izobraževanje Jernej Pikalo in priznal, da so socialne in ekonomske razmere še vedno lahko nepremagljiva ovira pri dostopu do študija. Da občuti finančne težave močno ali zelo močno, je v zadnji raziskavi Evroštudent, ki je med letoma 2016 in 2018 potekala v 26 državah v Evropi, v Sloveniji poročalo 38 odstotkov študentov, kar je 12 odstotnih točk več od mednarodnega povprečja. Večji delež študentov z zelo močnimi finančnimi težavami je bil le še v Gruziji.

»Večje finančne težave so nadpovprečno izražene pri študentih, ki dobivajo državne štipendije. Kar pomeni, da so štipendije občutno prenizke,« izpostavlja dr. Alenka Gril s pedagoškega inštituta, ki je med drugim bedela nad slovenskim delom analize raziskave. Podobno kot v Sloveniji je več kot tretjina študentov poročala, da zelo močno občutijo finančne težave, v Albaniji, na Poljskem, Islandiji in na Irskem.
 

Največja stroška študentov stanovanje in hrana


Povprečen prihodek študentov v Sloveniji je glede na njihove odgovore nižji od mednarodnega povprečja, podobno nizek je tudi na Hrvaškem, Slovaškem ter v Franciji in Turčiji. Največja stroška sta stanovanje in hrana, ki ju slovenski študenti v večini pokrijejo z lastnim zaslužkom ali s pomočjo družine. Študenti so po besedah predsednika Študentske organizacije Slovenije Jaka Trilarja še vedno preveč odvisni od lastnega dela in družine, kar prinaša težave pri osamosvajanju: »V Študentski organizaciji Slovenije opažamo, kot prikazuje tudi raziskava, da stroški študentov znašajo več kot 500 evrov na mesec. Država z državnimi štipendijami povprečno prispeva 125 evrov. Štipendije dobi le petina študentov.«

Skoraj polovica slovenskih študentov tako živi pri starših in sorodnikih ter 19 odstotkov v študentskih domovih in sobah. Pri tem velja omeniti, da so študenti z nastanitvijo večinoma zadovoljni, skoraj v vseh državah pa so, razumljivo, zadovoljnejši s stroški nastanitve tisti, ki so bivali s starši, in tisti, ki so prebivali v študentskih domovih.

image
Slovenski študent med letoma 2016 in 2018 FOTO: Delo

 

Četrtina dela povezanega s študijem


Študentsko delo – tretjina slovenskih študentov ga opravlja redno, četrtina občasno – je sicer dvorezen meč. Dr. Kristina Hauschildt iz German Centra for Higher Education Research and Science Studies pojasnjuje, da študentsko delo prinaša težave, če morajo študenti delati za svoje preživetje. Izguba plačanega dela je prav tako eden od vzrokov, da se študenti ne odločajo za mednarodne študijske mobilnosti, ki so jim na voljo. Če pa je delo povezano s študijem, je to lahko pozitivno, saj lahko omogoča lažji vstop na trg dela. V Sloveniji je sicer le 22 odstotkov študentov ocenilo, da je delo, ki ga opravljajo, zelo povezano s študijem. Največkrat so to študenti informacijsko-komunikacijske tehnologije in izobraževalnih ved. »Potencialne prednosti so, z delom se lahko pridobijo praktične izkušnje, ki jih ni mogoče dobiti iz knjig,« pravi Hauschildtova, a opozarja, da se je v vseh državah pokazalo, da se čas za delo zajeda v čas, namenjen študijskim aktivnostim.

Med slovenskimi študenti je največji delež izrednih, in sicer 13 odstotkov, kar uvršča Slovenijo med izstopajoče države. Med temi študenti lahko najdemo večji delež študentov brez terciarnega izobrazbenega ozadja, kar pomeni, da nimajo nobenega starša z višjo ali visoko šolo. »Ti se večkrat znajdejo v finančni stiski in izhajajo iz finančno slabše preskrbljenih družin,« pojasnjuje dr. Alenka Gril in dodaja, da morajo zato pogosto delati med študijem.

77.354 študentov je bilo v študijskem letu 2015/2016 v Sloveniji vpisanih v terciarno izobraževanje, od tega jih je v raziskavi Evroštudent VI sodelovalo 4968, to je 6,4 odstotka študentske populacije
Povezane vsebine