Nihče ne želi biti šef internega oddelka

Začasno sta ga prevzela direktor in strokovna direktorica bolnišnice. Razlog: težave pri organizaciji dela.

Objavljeno
13. december 2019 14.23
Posodobljeno
13. december 2019 14.23
Janez Lavre, direktor slovenjgraške bolnišnice. Foto Tadej Regent
Slovenj Gradec – Vodenje internega oddelka slovenjgraške splošne bolnišnice sta začasno prevzela direktor bolnice Janez Lavre in strokovna direktorica Jana Makuc. V to sta bila prisiljena, ker vršilec dolžnosti predstojnika oddelka ni želel podaljšati mandata, na razpis za prosto delovno mesto pa se ni prijavil nihče.

»Še vedno iščemo kandidata, ki bi bil pripravljen prevzeti naš največji oddelek. Ima več kot 150 zaposlenih in sedem milijonov evrov prometa,« je povedal direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre. Oddelek je po njegovem v dobri kondiciji. »Dosedanji vršilec dolžnosti je uvedel številne novosti, stabiliziral stanje na oddelku, ki ga odlikuje zelo dobro strokovno delo. Težava so kadri. Primanjkuje specialistov in specializantov,« doda Lavre.

Dodatna težava oddelka, ki ga že dve leti vodijo vršilci dolžnosti, so delovne obveznosti v urgentnem centru zaradi neurejenih razmer na primarnem nivoju. »Ustanovitelja smo na to ves čas opozarjali. Edino, kar se je v tem času zgodilo je, da so nas izključili iz vseh pogovorov, zato ne vemo, kaj se pogovarjajo na primarnem nivoju na relaciji med ministrstvom za zdravje, zdravstvenimi domovi in Zdravstveno reševalnem centru Koroška. Vse, kar o tem izvemo, je iz medijev,« pove Lavre.
 

Manjka usposobljenih zdravnikov


Bolnišnica je večkrat javno pozvala k spoštovanju nacionalnega pravilnika o delovanju nujne medicinske pomoči. Po njihovem bi moral urgentni center postati urgentni center za celotno Koroško, Zdravstveno reševalni center Koroške, ki je posebnost v slovenskem prostoru, pa bi se mu pridružil kot sestavni del centra.

Strokovna direktorica bolnišnice Jana Makuc pravi, da urgentni center še vedno ne funkcionira tako, kot je bil zamišljen. »To pomeni eno vstopno mesto s tremi delujočimi ambulantami, v kateri delajo ustrezno usposobljeni zdravniki. To so zdravniki urgentne medicine. Nimajo jih niti na primarnem nivoju, nimamo jih niti v bolnišnici. Delovišča v urgentnem centru zato še vedno pokrivajo internisti in kirurgi,« je povedala Jana Makuc. Pojavljajo se tudi težave v delovišču, za katerega bi moral poskrbeti primarni nivo. »Zdravnik iz tega delovišča odhaja iz ambulante na teren, kar povzroča nejevoljo in stalne težave,« opozarja Jana Makuc.
 

Paciente bodo zavračali


Vodstvo bolnišnice je napovedalo, da bodo v primeru, če ne pride do dogovora o organizaciji dela v urgentnem centru prisiljeni poseči po podobnih ukrepih kot v Izoli. »Sprejemali bomo samo tiste paciente, za katere imamo specialiste. Vseh ostalih pa ne bomo sprejemali,« je odločen Lavre.

Bolnišnici grozi, da bo poslovno leto zaključila v rdečih številkah zaradi likvidnostnega udarca. Od dobrih petih milijonov evrov, ki so jih dobili leta 2017 za pokrivanje izgube, morajo vrniti 590 tisoč evrov, ker so jih porabili po preteku roka, ki ga je naknadno določila država. »Ministrstvi za finance in za zdravje sta se julija letos dogovorili, da je presečni datum za poplačilo terjatev 30. november 2017, in ne 31. december 2017,« je izjavil Lavre

V podobni situaciji so po njegovem tudi druge bolnišnice. V slovenjgraški med drugimi pravnimi ukrepi razmišljajo o tožbi proti državi. Na odločbo urada za nadzor proračuna so se že pritožili.