»Nihče se ne boji smrti, ampak umiranja, bolečin, nemoči, trpljenja, odvisnosti«
Odkar so jo predstavili, se vse več ljudi odloča za vnaprejšnjo zavrnitev zdravljenja, ki jim jo omogoča zakon o pacientovih pravicah.
![Fotografija: Prireditev porodninice Ljubljana ob zahvali donatorjem 11.januarja 2018
[zdravstvo,porodninice,Ljubljana,motivi,doktorji]](/media/images/20200912/387165.2e16d0ba.fill-800x450.jpg)
Odpri galerijo
Prireditev porodninice Ljubljana ob zahvali donatorjem 11.januarja 2018
[zdravstvo,porodninice,Ljubljana,motivi,doktorji]
Ljubljana – Skupina pobudnikov je po slabih dveh mesecih od predstavitve svoje peticije za pravno ureditev pomoči pri končanju življenja, v katerih je nabrala več kot 5000 podpisov, ponovno stopila pred javnost. V tem času so se sestali tudi z novim zdravstvenim ministrom Alešom Šabedrom ter večkrat pisali v kabinet predsednika vlade. Premier Marjan Šarec je njihovo pobudo preposlal dvema ministrstvoma ter zahteval, da čimprej pripravita odgovore.
Med njihovimi naslednjimi koraki bo najverjetneje organizacija posveta o tej kočljivi problematiki v državnem svetu, ki jo, če se bodo njegovi člani odzvali, načrtujejo v sredini junija. Ključna pa bo predstavitev zakonskega predloga o uvedbi evtanazije, ki ga nameravajo poslancem predložiti do konca leta. Kljub temu z uvedbo evtanazije ne želijo hiteti, razlaga filozof Igor Pribac, v prvi vrsti si želijo javnega soočenja argumentov z vseh strani.
Andrej Pleterski, katerega hudo bolni oče je lani pred svojo smrtjo pisal poslancem, naj možnost evtanazije zagotovijo tudi pri nas, je dejal, da so zadnje mesece zaznamovali nasprotniki njene uvedbe, vendar pri tem niso imeli stvarnih argumentov. »Iščejo pravne izgovore in zastrašujejo,« opaža. Navkljub temu so dosegli, da kritiki ne govorijo več toliko o možnih zlorabah tega instituta, ampak samo še o pravnih prazninah, ki vladajo na tem področju.
Še vedno pa se mnenja najbolj krešejo pri tem, ali bi morali za pravno ureditev končanja življenja spremeniti ustavo. Njen 17. člen namreč določa nedotakljivost življenja. »Ta ovira je zgolj navidezna. Sodna praksa govori o tem, da je pravica do življenja temeljna, vendar v kontekstu, da vanjo ne sme posegati oblast ali drugi, torej pomeni prepoved odvzema življenja od oblasti oziroma prepoved namernega ubijanja. Prav tako nikomur ne krati svobode ali ga sili h končanju življenja,« zatrjuje Pleterski.
Pravici do življenja se lahko vsakdo odpove, bodisi s samomorom bodisi z zavrnitvijo zdravstvene oskrbe, je še orisal.
Zdravnik in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je poudaril, da se ljudje ne bojijo smrti, ampak umiranja, nemoči, odvisnosti, zato bi jih legalizacija evtanazije razbremenila njihovih največjih strahov. Večina ima po njegovih besedah do tega vprašanja odklonilno stališče, vse dokler se s trpljenjem ne srečajo med domačimi stenami, med svojci, prijatelji, znanci. O težkih izkušnjah med drugim govorijo tudi zdravniki in zdravstveni delavci.
Na današnji predstavitvi je sodelovala še zdravnica Josipina Ana Červek, ki se je odzvala na ostro javno pismo ljubhospica, organizacije za paliativno oskrbo, o nasprotovanju evtanaziji. Izpostavila je, da so zlorabe odobritve evtanazije pogojene z znanjem, ki ga imajo delavci v zdravstvu.
Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic na območju Ljubljane, je pojasnila, da je odprtje razprave o evtanaziji na naših tleh bistveno povečalo število podpisnikov izjave o vnaprejšnji zavrnitvi zdravljenja. To možnost so sicer prejeli že leta 2008 z uveljavitvijo zakona o pacientovih pravicah, a je do letošnjega leta niso množično koristili.
Mnogi pacienti izjavo podpišejo v bolnišnici, tudi s pomočjo komunikacije z očmi in se odločijo, denimo, da v primeru poslabšanja svojega zdravstvenega stanja ne dovolijo oživljanja ali priklopa na aparature. Opozorila je, da imajo še vedno premalo informacij o svojih možnostih ter da si želijo vedeti več. V nadaljevanju pa je orisala, kako postopek zavrnitve izgleda.
Obrazec o tem morajo podpisati pacient, njegov zdravnik in zastopnik pacientovih pravic. Bolnik ga odnese na upravno enoto, kjer ga overi, nato pa kopijo vrniti zastopniku.
Čeprav je veljavnost izjave neomejena, to iz podpisanih obrazcev ne izhaja, saj žal še vedno uporabljajo starejše verzije. Od leta 2017 se zavzemajo, da bi to odločitev zdravniki lahko razbrali iz zdravstvenih kartic bolnikov ali centralnega registra podatkov o pacientih.
Med njihovimi naslednjimi koraki bo najverjetneje organizacija posveta o tej kočljivi problematiki v državnem svetu, ki jo, če se bodo njegovi člani odzvali, načrtujejo v sredini junija. Ključna pa bo predstavitev zakonskega predloga o uvedbi evtanazije, ki ga nameravajo poslancem predložiti do konca leta. Kljub temu z uvedbo evtanazije ne želijo hiteti, razlaga filozof Igor Pribac, v prvi vrsti si želijo javnega soočenja argumentov z vseh strani.
Andrej Pleterski, katerega hudo bolni oče je lani pred svojo smrtjo pisal poslancem, naj možnost evtanazije zagotovijo tudi pri nas, je dejal, da so zadnje mesece zaznamovali nasprotniki njene uvedbe, vendar pri tem niso imeli stvarnih argumentov. »Iščejo pravne izgovore in zastrašujejo,« opaža. Navkljub temu so dosegli, da kritiki ne govorijo več toliko o možnih zlorabah tega instituta, ampak samo še o pravnih prazninah, ki vladajo na tem področju.
»Nihče se ne sme vmešavati v končanje tujega življenja«
Še vedno pa se mnenja najbolj krešejo pri tem, ali bi morali za pravno ureditev končanja življenja spremeniti ustavo. Njen 17. člen namreč določa nedotakljivost življenja. »Ta ovira je zgolj navidezna. Sodna praksa govori o tem, da je pravica do življenja temeljna, vendar v kontekstu, da vanjo ne sme posegati oblast ali drugi, torej pomeni prepoved odvzema življenja od oblasti oziroma prepoved namernega ubijanja. Prav tako nikomur ne krati svobode ali ga sili h končanju življenja,« zatrjuje Pleterski.
Na spletu je pobudo do danes podpisalo 4912 ljudi. Tem je treba prišteti še 127 podpisnikov iz sveta umetnosti, glasbe, športa in medicine, filozofije. Številni upokojenci so društvu Srebrna nit svoje podpise poslali fizično, mnogo pobud so prejeli tudi iz domov starejših.
Pravici do življenja se lahko vsakdo odpove, bodisi s samomorom bodisi z zavrnitvijo zdravstvene oskrbe, je še orisal.
Vsi so nasprotniki, dokler ...
Zdravnik in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je poudaril, da se ljudje ne bojijo smrti, ampak umiranja, nemoči, odvisnosti, zato bi jih legalizacija evtanazije razbremenila njihovih največjih strahov. Večina ima po njegovih besedah do tega vprašanja odklonilno stališče, vse dokler se s trpljenjem ne srečajo med domačimi stenami, med svojci, prijatelji, znanci. O težkih izkušnjah med drugim govorijo tudi zdravniki in zdravstveni delavci.
Na današnji predstavitvi je sodelovala še zdravnica Josipina Ana Červek, ki se je odzvala na ostro javno pismo ljubhospica, organizacije za paliativno oskrbo, o nasprotovanju evtanaziji. Izpostavila je, da so zlorabe odobritve evtanazije pogojene z znanjem, ki ga imajo delavci v zdravstvu.
Kako lahko odločamo o sebi že danes
Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic na območju Ljubljane, je pojasnila, da je odprtje razprave o evtanaziji na naših tleh bistveno povečalo število podpisnikov izjave o vnaprejšnji zavrnitvi zdravljenja. To možnost so sicer prejeli že leta 2008 z uveljavitvijo zakona o pacientovih pravicah, a je do letošnjega leta niso množično koristili.
Mnogi pacienti izjavo podpišejo v bolnišnici, tudi s pomočjo komunikacije z očmi in se odločijo, denimo, da v primeru poslabšanja svojega zdravstvenega stanja ne dovolijo oživljanja ali priklopa na aparature. Opozorila je, da imajo še vedno premalo informacij o svojih možnostih ter da si želijo vedeti več. V nadaljevanju pa je orisala, kako postopek zavrnitve izgleda.
Obrazec o tem morajo podpisati pacient, njegov zdravnik in zastopnik pacientovih pravic. Bolnik ga odnese na upravno enoto, kjer ga overi, nato pa kopijo vrniti zastopniku.
Čeprav je veljavnost izjave neomejena, to iz podpisanih obrazcev ne izhaja, saj žal še vedno uporabljajo starejše verzije. Od leta 2017 se zavzemajo, da bi to odločitev zdravniki lahko razbrali iz zdravstvenih kartic bolnikov ali centralnega registra podatkov o pacientih.
