NIJZ: Starši naj mladostnike odvračajo od pitja alkohola
Večina slovenskih 15-letnikov je že pila alkohol, pri čemer jih večina alkohola ne pije redno oziroma vsak teden, ugotavljajo na NIJZ.
Odpri galerijo
Opravljene so bile številne študije, ki so proučevale ukrepe za odvračanje mladostnikov od pitja alkohola. FOTO: Shutterstock
»Približuje se konec šolskega leta in počitnice, s tem pa tudi številne zabave, srečanja in drugi dogodki, ki pomenijo priložnost za pitje alkohola. Ker je mladostništvo obdobje, ko se možgani intenzivno razvijajo, lahko pitje alkohola v tem obdobju vodi v številne negativne posledice pri mladostniku,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Zato priporočajo, da otroci in mladostniki alkohola ne pijejo. Večina slovenskih 15-letnikov je že pila alkohol, pri čemer jih večina alkohola ne pije redno oziroma vsak teden, ugotavljajo na NIJZ. »Zavedati se moramo, da so mladostniki bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola,« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ in dodala: »Starši in vsi drugi odrasli predstavljajo pomemben zgled. Navade staršev in drugih odraslih v zvezi s pitjem alkohola namreč vplivajo na mladostnikov odnos do alkohola in njegovo odločitev za pitje alkohola.«
Opravljene so bile številne študije, ki so proučevale ukrepe za odvračanje mladostnikov od pitja alkohola, še navaja NIJZ. Pri tem so raziskovali, kako stališča odraslih do pitja alkohola mladostnika vplivajo na njegovo odločitev za pitje.
NIJZ še izpostavlja pomen komunikacije med starši in otroki. »Pogovor naj bo odprt in iskren, vsi sodelujoči naj imajo možnost izraziti svoje mnenje in stališče do alkohola. Pomembno je, da se mladostnika ne obsoja in ne podcenjuje njegovega mnenja. Prav tako naj se mu ne žuga in predava. Mladostniku je treba pokazati zanimanje za njegovo mnenje ter skrb za njegovo zdravje in dobro počutje,« je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ in poudarila, da naj bodo starši mladostnikom vedno v oporo, še zlasti v kritičnih situacijah.
Zato priporočajo, da otroci in mladostniki alkohola ne pijejo. Večina slovenskih 15-letnikov je že pila alkohol, pri čemer jih večina alkohola ne pije redno oziroma vsak teden, ugotavljajo na NIJZ. »Zavedati se moramo, da so mladostniki bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola,« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ in dodala: »Starši in vsi drugi odrasli predstavljajo pomemben zgled. Navade staršev in drugih odraslih v zvezi s pitjem alkohola namreč vplivajo na mladostnikov odnos do alkohola in njegovo odločitev za pitje alkohola.«
Opravljene so bile številne študije, ki so proučevale ukrepe za odvračanje mladostnikov od pitja alkohola, še navaja NIJZ. Pri tem so raziskovali, kako stališča odraslih do pitja alkohola mladostnika vplivajo na njegovo odločitev za pitje.
NIJZ priporoča, da otroci in mladostniki alkohola ne pijejo. FOTO: Shutterstock
Prej in več alkohola so pili mladostniki, katerih so starši so:
imeli stališče, da so mladostniki dovolj stari, da pijejo alkohol;
imeli stališče, da alkohol mladostniku ne škodi;
mladostnikom ponujali alkohol ali jim ga priskrbeli;
z mladostniki pili alkohol in se pogosto opijali;
postavljali preveč prepovedi, brez potrebnih razlag in možnosti za komunikacijo;
za mladostnika pokazali malo zanimanja oziroma se zanj niso zanimali.
Vir: NIJZ
imeli stališče, da so mladostniki dovolj stari, da pijejo alkohol;
imeli stališče, da alkohol mladostniku ne škodi;
mladostnikom ponujali alkohol ali jim ga priskrbeli;
z mladostniki pili alkohol in se pogosto opijali;
postavljali preveč prepovedi, brez potrebnih razlag in možnosti za komunikacijo;
za mladostnika pokazali malo zanimanja oziroma se zanj niso zanimali.
Vir: NIJZ
Najpozneje in najmanj alkohola so pili mladostniki, katerih starši so:
imeli jasno stališče, da alkohol ni za mladostnike;
postavili jasne meje;
si vzeli čas in se pogovarjali z mladostnikom;
z mladostnikom preživljali in skupaj načrtovali prosti čas;
se zanimali za mladostnika (vedeli, kje je, kaj počne, s kom se druži, kako se počuti, kaj razmišlja);
podpirali mladostnikove pozitivne lastnosti in vedenja;
mladostniku postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo, predvsem v kritičnih situacijah.
Vir: NIJZ
imeli jasno stališče, da alkohol ni za mladostnike;
postavili jasne meje;
si vzeli čas in se pogovarjali z mladostnikom;
z mladostnikom preživljali in skupaj načrtovali prosti čas;
se zanimali za mladostnika (vedeli, kje je, kaj počne, s kom se druži, kako se počuti, kaj razmišlja);
podpirali mladostnikove pozitivne lastnosti in vedenja;
mladostniku postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo, predvsem v kritičnih situacijah.
Vir: NIJZ
Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola. FOTO: Mavric Pivk/Delo
NIJZ še izpostavlja pomen komunikacije med starši in otroki. »Pogovor naj bo odprt in iskren, vsi sodelujoči naj imajo možnost izraziti svoje mnenje in stališče do alkohola. Pomembno je, da se mladostnika ne obsoja in ne podcenjuje njegovega mnenja. Prav tako naj se mu ne žuga in predava. Mladostniku je treba pokazati zanimanje za njegovo mnenje ter skrb za njegovo zdravje in dobro počutje,« je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ in poudarila, da naj bodo starši mladostnikom vedno v oporo, še zlasti v kritičnih situacijah.
