Tiskane izdaje
Ljubljana – Več milijonov nosečnic po svetu pri porodu nima dostopa niti do čiste vode, kaj šele do ustrezne zdravniške oskrbe, opozarjajo v humanitarni organizaciji Unicef. Umrljivost novorojenčkov je tudi zato skrb vzbujajoča, še posebno v najrevnejših državah. Slovenija je na petem mestu med državami, kjer imajo novorojenčki največje možnosti za preživetje. A možnosti za izboljšave ostajajo.
Število otrok, ki umrejo pred petim rojstnim dnem, se je od devetdesetih let predvsem zaradi napredka zdravstvenih storitev v svetu zmanjšalo za polovico. Kljub temu ta podatek ni vzrok za optimizem, opozarjajo v Unicefu. Države sveta zaostajajo pri zmanjševanju umrljivosti novorojenčkov do dopolnjenega prvega meseca. Že pred dopolnjenim prvim mesecem umre 46 odstotkov vseh otrok, mlajših od pet let. »Vsako leto 2,6 milijona novorojenčkov ne preživi prvega meseca. Milijon jih umre že na dan rojstva,« izpostavlja izvršna direktorica Unicefa Henrietta H. Fore.
Najhuje je v najrevnejših državah sveta. Država z najvišjo stopnjo umrljivosti dojenčkov je Pakistan, kar osem od drugih desetih držav pa je v podsaharski Afriki. Nosečnice imajo tam zaradi revščine, spopadov in pomanjkljivo opremljenih bolnišnic precej manj možnosti za ustrezno zdravstveno oskrbo med porodom, opozarjajo v poročilu. Več kot 80 odstotkov vseh smrti novorojenčkov je posledica vzrokov, ki bi jih lahko preprečili, kot so prezgodnji porodi, zapleti med porodom in lažje okužbe.
Slovenija v vrhu
Precej drugače je v Evropi in v nekaterih razvitih azijskih državah, kjer imajo novorojenčki do 50-krat več možnosti, da doživijo prvi mesec. Tako je, denimo, na Norveškem 218 zdravnikov, medicinskih sester in babic na 10.000 prebivalcev, medtem ko je v Somaliji toliko obolelim na voljo le en zdravstveni delavec. Med državami z najnižjo stopnjo umrljivosti dojenčkov je na prvem mestu Japonska. Sledijo ji skandinavske države, na petem mestu pa je Slovenija, kjer na leto umre v povprečju 50 novorojenčkov.
Delo infografika.
Umrljivost dojenčkov je eden ključnih kazalnikov zdravja in kakovosti zdravstvenega varstva v državi, komentira dr. med. Barbara Mihevc Ponikvar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ta ni odvisna samo od dostopnosti zdravstvenega varstva za nosečnice in dojenčke, saj so pomembni tudi splošno zdravstveno stanje populacije in ekonomsko-socialni razlogi, pojasnjuje.
Visoke uvrstitve Slovenije v zadnjih dveh desetletjih Mihevc Ponikvar pripisuje kakovostni zdravstveni oskrbi v obdobju nosečnosti, ob porodu in po njem. Sodelovanje med strokovnjaki v primeru prezgodnjega poroda se je izboljšalo, prav tako je ustrezno urejeno preventivno varstvo za nosečnice, ki bi lahko bile po rojstvu ogrožene. Umrljivost po porodu je nizka tudi zaradi ustreznega zdravljenja stanj, kot so infekcijske bolezni in okužbe dihal.
Kaj lahko še naredimo
Socialno-ekonomski položaj nosečnic je pomemben dejavnik tveganja pri stopnji umrljivosti novorojenčkov, pojasnjuje sogovornica. »Pri manj izobraženih ženskah je v povprečju večje tveganje za zaplete pri nosečnosti.« Čeprav je oskrba kakovostna, je manj osredotočena na predporodno varstvo mamic, kot sta njihovo duševno zdravje in izpostavljenost nasilju v družini, kar lahko prispeva k slabšemu izidu, dodaja. Pomemben dejavnik tveganja je tudi precepljenost pred nalezljivimi boleznimi. Manjša bi lahko vplivala na večja umrljivost otrok.
To bi v manj razvitih državah lahko preprečili s preprostimi in cenovno dostopnimi ukrepi. Za preživetje in zdrav razvoj novorojenčkov so ključni zagotovitev dovolj zdravstvenega osebja, ustrezno opremljene zdravstvene ustanove ter oskrba s čisto vodo in elektriko, poudarjajo v poročilu. Če bi vse države do leta 2030 znižale stopnjo umrljivosti novorojenčkov na povprečje, ki velja za države z visokimi dohodki, bi lahko rešili 16 milijonov otroških življenj.
