Novi pogrebni in pokopališki »red« ustrezen

Ljubljana – V slabem tednu dni je pogorela še druga pobuda za oceno ustavnosti zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Po tistem, ko je ustavno sodišče pred dnevi zavrglo zahtevo Združenja občin Slovenije, zdaj tudi Državnemu svetu (DS) ni pritrdilo, da bi bili deli zakona neskladni z ustavo. Še več: zaradi mestoma »nepregledne, nejasne in tudi neutemeljene« vsebine zahtev dela »očitkov« DS sploh ni obravnavalo.

Iz kabineta predsednika DS Alojza Kovšce so sinoči sporočili, da so seznanjeni z odločitvijo ustavnega sodišča in da jo ne glede na to, da je sodišče zavrnilo njihove pomisleke glede ustavne neskladnosti zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti, spoštujejo. Za zdaj državni svetniki tudi niso podali interesa za kakršen koli nadaljnji korak v tej zadevi.


 
Spomnimo, da je DS zahtevo za oceno ustavnosti zakona sprožil na pobudo Skupnosti občin in Združenja mestnih občin, posebej še Mestne občine Ljubljana in Zveze upokojencev ter Zveze potrošnikov Slovenije. Medtem ko je Združenje občin »problematiziralo«, da zakon s tem, ko pogrebno dejavnost »dodeljuje« zasebnikom, pokopališko, ki v nasprotju s prvo ni dobičkonosna, pa pušča  v breme občinam, posega v njihove izvirne pristojnosti, je DS opozarjal na še druge šibkosti v zakonu. Med drugim na negativen vpliv na občinske proračune, v katerih bodo morale občine najti pet milijonov evrov samo za postopke za ureditev lastništva za odkup pokopaliških zemljišč, ki niso v njihovi lasti. Le slaba polovica občin ima namreč pokopališča na svojih površinah. DS tudi meni, da država opušča dolžni nadzor nad upoštevanjem načela pietete, ko pogrebno dejavnost razglaša za tržno. Občine naj bi z dobičkom iz pogrebne dejavnosti pokrivale izgubo v pokopališki dejavnosti; brez tega bodo morale sredstva najti drugje … Poleg tega določbe urejajo prehodno obdobje enega leta, v katerem se morajo občine, koncesionarji in drugi izvajalci pogrebne dejavnosti prilagoditi novi zakonski ureditvi. Toda občine pojasnjujejo, da v predpisanem času ne morejo zagotoviti izvajanja 24-urne dežurne službe, ker je ta rok v nasprotju s časovnim okvirjem, ki ga za podelitev koncesij določata dva druga zakona.

Državni zbor zavrnil pomisleke svetnikov

Ustavno sodišče je zahtevo DS posredovalo v odgovor državnemu zboru, ki pojasnjuje, da novi zakon občinam ne preprečuje opravljanja pogrebne dejavnosti. Res pa je, da dopušča zasebno konkurenco. Poleg tega zakon po njihovem uvaja pogrebno pristojbino, ki bo občinam omogočala »zadostna sredstva za upravljanje pokopališč«, javni interes oziroma pietetne ter druge standarde pa je mogoče, še menijo, varovati tudi na prostem trgu. Zakon namreč zasebnim izvajalcem med drugim določa minimalne pogoje za pogrebno dejavnost, določa osnovne elemente minimalnega pogreba ter najvišjo ceno za pogreb. Sicer pa je, kot opozarja sodišče, pogrebna pristojbina le eden od virov, iz katerih občine črpajo denar za upravljanje pokopališč; druga dva sta še pogrebnine oziroma najemnine za grobove in plačilo za uporabo pokopališča ter pokopališke infrastrukture. Tudi zato morajo občine, menijo ustavni sodniki, višino pogrebne pristojbine določiti razumno.