Nov presežek: Vršič kopen, cesta pa zaprta
Koncesionarja še vedno čistita cesto do vrha prelaza ne glede na to, ali to opravlja služba na drugi strani.
Odpri galerijo
Cesta čez Vršič je bila splužena in suha, toda prelaz je bil uradno zaprt. FOTO: KS Soča - Trenta
Ogorčeni nad novim nelogičnim dogajanjem na prelazu Vršič v krajevni skupnosti Soča - Trenta od ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek zahtevajo pojasnila. Sneg, ki je med prvomajskimi prazniki pobelil tudi prelaz, so na primorski strani splužili, na gorenjski pa ga je pobralo, skoraj povsem kopna cesta pa je nato kljub temu ostala zaprta vse do torka.
Zapletov glede prevoznosti najvišjega slovenskega cestnega prelaza na 1611 metrih nadmorske višine očitno še ni konec, čeprav so se s prekategorizacijo ceste pred štirimi leti, ki nalaga čiščenje, dokler snežne razmere, če ni nevarnosti snežnih plazov, to dopuščajo, razmere izboljšale. »Mislili smo, da je problem s prekategorizacijo rešen, toda med zadnjimi prazniki je bila cesta splužena le na primorski strani, o plazovih ni bilo govora, cesta pa je bila uradno zaprta še po tem, ko je bila povsem kopna,« je začuden predsednik KS Soča - Trenta Božidar Kavčič.
Skupnost ministrico Alenko Bratušek v pismu opozarja na nerazumno delitev čiščenja 18 kilometrov dolgega odseka na dva koncesionarja: »Vsak s svoje strani vedno opravita težji del posla po klancu navzgor do meje na vrhu in se nato obrneta ne glede na to, v kakšnem stanju je cesta na drugi strani.«
Tokrat je snežilo 28. aprila, cesta pa je bila zaprta kar dober teden dni. Vmes je Kolektor CPG s primorske strani dvakrat očistil cesto do vrha, medtem ko je sneg na gorenjski strani skopnel. Cesta je ostala zaprta, čeprav so nekateri brez težav vozili čez prelaz.
»Zaradi tega so nas kritizirali občani in turisti. S pomisleki sosedov se povsem strinjamo,« je dejal kranjskogorski župan Janez Hrovat. Menda so cestarji čakali na dovoljenje agencije za okolje glede (ne)varnosti plazov.
Krajevna skupnost ministrico poziva, naj pojasni, zakaj je Vršič zaprt, ko zapade do pol metra snega na zeleno in toplo podlago, zakaj prelaz ni bil tudi uradno odprt, ko se je sneg popolnoma stalil, in zakaj kljub številnim opozorilom o povsem očitni nesmotrni porabi javnega denarja cesto še vedno čistita dva koncesionarja samo do meje. Od Bratuškove zato zahtevajo, naj jim posreduje stroške zimskega vzdrževanja Vršiča v zadnjih štirih sezonah. »Denar za vzdrževanje ceste gre iz ene malhe. Denar pa se vrže stran, če en koncesionar opravi delo do polovice, druga stran pa ni splužena,« je na nesmiselnost ureditve spet opozoril bovški župan Valter Mlekuž.
V trentarski dolini opozarjajo na gospodarsko škodo, ki jo imajo zaradi nepotrebnih zapor ceste domačini. »Skoraj vsaka hiša v dolini se ukvarja s turizmom, zaslužek zunaj turistične sezone pa ni zanemarljiv. Prihodki za domačine pomenijo tudi davke za državo,« je opozoril Kavčič. Z ministrstva za infrastrukturo pojasnil nismo dobili.
18
kilometrov je dolg odsek ceste čez prelaz Vršič, za njegovo prevoznost pa skrbita Kolektor CPG in Gorenjska gradbena družba
kilometrov je dolg odsek ceste čez prelaz Vršič, za njegovo prevoznost pa skrbita Kolektor CPG in Gorenjska gradbena družba
Zapletov glede prevoznosti najvišjega slovenskega cestnega prelaza na 1611 metrih nadmorske višine očitno še ni konec, čeprav so se s prekategorizacijo ceste pred štirimi leti, ki nalaga čiščenje, dokler snežne razmere, če ni nevarnosti snežnih plazov, to dopuščajo, razmere izboljšale. »Mislili smo, da je problem s prekategorizacijo rešen, toda med zadnjimi prazniki je bila cesta splužena le na primorski strani, o plazovih ni bilo govora, cesta pa je bila uradno zaprta še po tem, ko je bila povsem kopna,« je začuden predsednik KS Soča - Trenta Božidar Kavčič.
Spluženo na primorski strani, na drugi pa ne, ker koncesionarja plužita zgolj do meje. FOTO: KS Soča - Trenta
Skupnost ministrico Alenko Bratušek v pismu opozarja na nerazumno delitev čiščenja 18 kilometrov dolgega odseka na dva koncesionarja: »Vsak s svoje strani vedno opravita težji del posla po klancu navzgor do meje na vrhu in se nato obrneta ne glede na to, v kakšnem stanju je cesta na drugi strani.«
Tokrat je snežilo 28. aprila, cesta pa je bila zaprta kar dober teden dni. Vmes je Kolektor CPG s primorske strani dvakrat očistil cesto do vrha, medtem ko je sneg na gorenjski strani skopnel. Cesta je ostala zaprta, čeprav so nekateri brez težav vozili čez prelaz.
Pojasnila direkcije za infrastrukturo:
V nedeljo, 28. 4. 2019, sta koncesionarja na podlagi opozorila Agencije za okolje o sneženju in možnosti plazenja zaprla prelaz Vršič. Na nižjem prelazu Predel, ki je na nadmorski višini 1253 m, je čez dan zapadlo 30 centimetrov in še dodatnih deset centimetrov čez noč.
V ponedeljek, 29. 4. 2019, je bila ugotovljena debelina snežne odeje 70 centimetrov. Zaradi ugodnih razmer se je začelo odpirati le na območju, kjer nevarnost plazov ni obstajala.
V petek, 3. 5. 2019, je bila zaradi napovedi ponovnega sneženja vzpostavljena pripravljenost plužno-posipnih enot, in sicer od sobote ob 20. uri do ponedeljka, 6. 5. 2019. Za primerjavo: V nedeljo, 5. 5. 2019, je na nižjem prelazu Predel snežilo in zapadlo 30 centimetrov snega. Poročila o varnosti službe za sneg in plazove na Arsu nismo prejeli, zaradi varnosti izvajalcev in uporabnikov plužno-posipne enote niso izvozile, Vršič je ostal zaprt.
V ponedeljek, 6. 5. 2019, je služba za sneg in plazove na Arsu podala naslednje poročilo: »Na cesti na Vršič je zapadlo od 15 do okoli 40 centimetrov snega, odvisno od nadmorske višine. V naslednjih dneh se bo novi sneg hitro sesedal in postopoma stabiliziral. Danes se lahko sproži kakšen plaz s strmih pobočij predvsem pri Šupci in Ruskem križu. V torek in sredo bodo nekoliko nevarnejša južna pobočja nad Erjavčevo kočo, a zaradi majhne količine starega snega je verjetnost, da bi kakšen plaz prišel do ceste, majhna. Menimo, da bi bilo bolje počakati dan ali dva, nato pa bi lahko splužili cesto čez prelaz.«
Na podlagi tega mnenja je bila cesta odprta že naslednji dan, v torek, 7. 5. 2019. ob 14. uri.
V nedeljo, 28. 4. 2019, sta koncesionarja na podlagi opozorila Agencije za okolje o sneženju in možnosti plazenja zaprla prelaz Vršič. Na nižjem prelazu Predel, ki je na nadmorski višini 1253 m, je čez dan zapadlo 30 centimetrov in še dodatnih deset centimetrov čez noč.
V ponedeljek, 29. 4. 2019, je bila ugotovljena debelina snežne odeje 70 centimetrov. Zaradi ugodnih razmer se je začelo odpirati le na območju, kjer nevarnost plazov ni obstajala.
V petek, 3. 5. 2019, je bila zaradi napovedi ponovnega sneženja vzpostavljena pripravljenost plužno-posipnih enot, in sicer od sobote ob 20. uri do ponedeljka, 6. 5. 2019. Za primerjavo: V nedeljo, 5. 5. 2019, je na nižjem prelazu Predel snežilo in zapadlo 30 centimetrov snega. Poročila o varnosti službe za sneg in plazove na Arsu nismo prejeli, zaradi varnosti izvajalcev in uporabnikov plužno-posipne enote niso izvozile, Vršič je ostal zaprt.
V ponedeljek, 6. 5. 2019, je služba za sneg in plazove na Arsu podala naslednje poročilo: »Na cesti na Vršič je zapadlo od 15 do okoli 40 centimetrov snega, odvisno od nadmorske višine. V naslednjih dneh se bo novi sneg hitro sesedal in postopoma stabiliziral. Danes se lahko sproži kakšen plaz s strmih pobočij predvsem pri Šupci in Ruskem križu. V torek in sredo bodo nekoliko nevarnejša južna pobočja nad Erjavčevo kočo, a zaradi majhne količine starega snega je verjetnost, da bi kakšen plaz prišel do ceste, majhna. Menimo, da bi bilo bolje počakati dan ali dva, nato pa bi lahko splužili cesto čez prelaz.«
Na podlagi tega mnenja je bila cesta odprta že naslednji dan, v torek, 7. 5. 2019. ob 14. uri.
Krajevna skupnost pričakuje od ministrice pojasnila
»Zaradi tega so nas kritizirali občani in turisti. S pomisleki sosedov se povsem strinjamo,« je dejal kranjskogorski župan Janez Hrovat. Menda so cestarji čakali na dovoljenje agencije za okolje glede (ne)varnosti plazov.
Cesta čez Vršič je bila splužena in suha, toda prelaz je bil uradno zaprt. FOTO: KS Soča - Trenta
Krajevna skupnost ministrico poziva, naj pojasni, zakaj je Vršič zaprt, ko zapade do pol metra snega na zeleno in toplo podlago, zakaj prelaz ni bil tudi uradno odprt, ko se je sneg popolnoma stalil, in zakaj kljub številnim opozorilom o povsem očitni nesmotrni porabi javnega denarja cesto še vedno čistita dva koncesionarja samo do meje. Od Bratuškove zato zahtevajo, naj jim posreduje stroške zimskega vzdrževanja Vršiča v zadnjih štirih sezonah. »Denar za vzdrževanje ceste gre iz ene malhe. Denar pa se vrže stran, če en koncesionar opravi delo do polovice, druga stran pa ni splužena,« je na nesmiselnost ureditve spet opozoril bovški župan Valter Mlekuž.
Zapore vsi niso upoštevali. FOTO: KS Soča - Trenta
V trentarski dolini opozarjajo na gospodarsko škodo, ki jo imajo zaradi nepotrebnih zapor ceste domačini. »Skoraj vsaka hiša v dolini se ukvarja s turizmom, zaslužek zunaj turistične sezone pa ni zanemarljiv. Prihodki za domačine pomenijo tudi davke za državo,« je opozoril Kavčič. Z ministrstva za infrastrukturo pojasnil nismo dobili.
